UNODC

Organizacija Združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija suverenih držav, ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, razvoja prijateljskih odnosov med narodi, spodbujanja socialnega napredka, boljšega življenjskega standarda ter človekovih pravic. Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992.

Na spletni strani UNODC se nahaja Letno poročilo UNODC za leto 2025 z naslovom »Za varnejši svet brez drog, kriminala, korupcije in terorizma«, ki opisuje delo organizacije.

Poročilo vsebuje pregled dela UNODC in doseženih rezultatov na vseh tematskih področjih, in sicer v boju proti svetovni problematiki drog, organiziranemu kriminalu, korupciji in finančnemu kriminalu, terorizmu ter pri preprečevanju kriminala in kazenskem pravosodju. Ob tem ponuja tudi vpogled v strateške prioritete in splošne cilje UNODC ter zajema pomembne dogodke, mejnike in dejavnosti, ki so usmerjali delovanje organizacije v letu 2025, ki so ga močno zaznamovale prepletajoče se krize in vse bolj omejena sredstva. UNODC je kljub temu zagotavljal ključno podporo več kot 160 državam in ozemljem po vsem svetu.

Poročilo zajema tudi 11. konferenco držav pogodbenic Skupine za pregled izvajanja Konvencije ZN proti korupciji - UNCAC, ki je potekala decembra 2025 v Dohi in na kateri je bilo sprejeto 11 resolucij, med drugim tudi resolucijo »Krepitev izobraževalnih dejavnosti in programov na področju etičnih vrednot, integritete in preprečevanja korupcije za otroke in mlade kot pomembnega stebra preprečevanja korupcije in krepitve zaupanja v javne institucije«. Gre za drugo resolucijo v zgodovini, ki jo je Slovenija predlagala v okviru UNODC, njen sprejem pa predstavlja pomembno priznanje prizadevanjem Komisije na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije in pomemben mejnik v sistemski krepitvi integritete družbe tako za Slovenijo kot za mednarodno skupnost.

Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC; Office des Nations unies contre la drogue et le crime) je urad Združenih narodov, ki je bil ustanovljen leta 1997 kot Urad za nadzor nad drogami in preprečevanje kriminala z združitvijo Programa Združenih narodov za nadzor nad prepovedanimi drogami (UNDCP) in Oddelek za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje v Uradu Združenih narodov na Dunaju, ki je aktualno ime sprejel leta 2002.

Urad se osredotoča na trgovino in zlorabo prepovedanih drog, preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje, mednarodni terorizem in politično korupcijo.

Z vidika omejevanja korupcije je pomemben dokument Konvencija ZN proti korupciji (UNCAC – UN Convention against Corruption – zaradi nevarnosti, ki jih korupcija prinaša stabilnosti in varnosti družbe zaradi spodkopavanja vrednot demokracije, etičnih načel, pravičnosti in vladavine prava na splošno, jo je Generalna skupščine ZN 31. oktobra 2003 sprejela kot prvo globalno protikorupcijsko pogodbo. Njeni glavni poudarki so usmerjeni v ukrepe preprečevanja korupcije (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju), dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji. Ukrepi na področju preprečevanja korupcije vključujejo model preprečevanja korupcije, ustanovitev protikorupcijskih organov v posameznih državah članicah, večjo transparentnost financiranja volilnih kampanj in političnih strank, preglednost in odgovornost na področju javnih financ, delovanje v skladu z etičnimi kodeksi uslužbencev, ustrezne disciplinske ukrepe, sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij, osveščanje javnosti o korupciji ter mednarodno sodelovanje na vseh področjih boja proti korupciji. Konvencija zahteva tudi ureditev zakonodaje na način, da ta zajame vsa področja korupcije, opredeljena v konvenciji. Posebej pa se zavzema za vrnitev nacionalnega bogastva in premoženja, ki je bilo nelegalno odtujeno predvsem v državah v razvoju, kjer sta ponavadi prisotni visoka stopnja korupcije ter podkupljivost uradnikov.

UNCAC je prvi in edini univerzalni pravno zavezujoč instrument za boj proti korupciji. 9. decembra 2003 ga je v Meridi v Mehiki podpisalo 111 držav, zaradi česar je 9. december razglašen za Mednarodni dan boja proti korupciji. Konvencija je nato stopila v veljavo leta 2005, ko je imela že 140 podpisnic. Državni zbor Slovenije jo je ratificiral 6. februarja 2008, predsednik republike pa jo je podpisal 14. februarja 2008. Slovenija je ratifikacijsko listino deponirala 1. aprila 2008. Od začetka do danes je konvencijo podpisalo že 189 držav.

Države pogodbenice konvencije UNCAC so z namenom učinkovitega izvajanja konvencije ustanovile tako imenovani Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede implementacije konvencije. Koordinacijo na področju Preglednega mehanizma izvaja Skupina za pregled implementacije, ki junija vsako leto z žrebom izbere pare držav za ocenjevanje posamične države. Samoocenjevanja tako potekajo od leta 2010. Slovenija je v prvem letu ocenjevanja sodelovala – skupaj s Poljsko – pri evalvaciji ukrajinske zakonodaje. V drugem letu samoocenjevanja držav pogodbenic UNCAC (2011/2012) je Slovenija, skupaj s Hondurasom, sodelovala pri ocenjevanju Kolumbije. Slovenija je bila na vrsti jeseni 2012, v tretjem ocenjevalnem letu. Petindvajsetega julija 2017 se je formalno začel pregled Slovenije v okviru drugega kroga pregledovanja izvajanja UNCAC, ki se je osredotočal na poglavje II (preprečevanje korupcije) in poglavje V (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja). Ocenjevanje Slovenije, ki se je formalno zaključilo januarja 2023, je koordiniral vodja Centra za žvižgače na Komisiji Gregor Pirjevec.