Članstvo v nadzornem svetu še ne pomeni pooblastila za lobiranje

Svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik je članom nadzornih svetov gospodarskih družb predstavila pojasnilo o izvajanju lobiranja s podeljenim pooblastilom. Osrednje vprašanje je bilo, pod kakšnimi pogoji lahko član nadzornega sveta zakonito zastopa interese družbe v lobističnem stiku.

Pojasnila je razliko med registriranimi lobisti in osebami, ki lahko lobirajo brez vpisa v register. Samo članstvo v nadzornem svetu še ne daje podlage za lobiranje v imenu družbe, je opozorila. Član nadzornega sveta lahko to počne kot registrirani lobist ali na podlagi izrecnega statutarnega pooblastila, pri čemer je slednje omejeno na določeno temo, zakon oziroma področje in ni splošno. Poudarila je še, da takšnega pooblastila ne more imeti odvetnik kot pooblaščenec in zunanji svetovalec interesne organizacije.

Integriteta zdravstvenega zavoda se začne pri vodstvu

Namestnica predsednice Komisije Tina Divjak pa je udeležencem Šole vodenja v zdravstvu predstavila vlogo vodstva pri oblikovanju organizacijske kulture. Poudarila je, da vodilni zgled dajejo predvsem s svojimi odločitvami in ravnanjem. To vpliva na odnose med zaposlenimi, njihovo pripravljenost opozoriti na nepravilnosti in zaupanje javnosti v zdravstveni zavod. Integritetno ravnanje je posebej pomembno v primerih, ko formalna pravila ne ponujajo enoznačnega odgovora, je poudarila.

Predstavila je tudi korupcijska tveganja, ki jih Komisija zaznava v zdravstvu, med drugim pri javnem naročanju, imenovanjih vodstva in članov svetov zavodov ter pri zagotavljanju enake obravnave pacientov. Kot pomembno orodje za obvladovanje tveganj je izpostavila načrt integritete, s katerim zavod tveganja prepozna in določi ukrepe za njihovo obvladovanje. Drugo takšno orodje je zaščita prijaviteljev - učinkovite notranje poti za prijavo omogočajo, da zavod nepravilnosti pravočasno zazna in obravnava.

Poleg omenjenih dveh preventivnih mehanizmov za obvladovanje tveganj je Divjak poudarila še na pomen pravočasnega prepoznavanja nasprotja interesov in poznavanja pravil o sprejemanju daril. Izpostavila je, da morajo vodilni poskrbeti za ustrezno informiranost zaposlenih o tem, kako ravnati v konkretnih primerih, in da lahko na morebitne nepravilnosti opozorijo brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Pri tem jim Komisija nudi podporo s svetovanjem, usposabljanji, strokovnimi pojasnili in vsebinami v spletni učilnici.