ZAKON O INTEGRITETI IN PREPREČEVANJU KORUPCIJE

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 45/10 je bil dne 4. 6. 2010 objavljen Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK), ki je stopil v veljavo dne 5. 6. 2010 in prinaša vrsto novosti ter hkrati obveznosti tako za državne organe in organe lokalne skupnosti, javne agencije, javne zavode, javne sklade, javne gospodarske zavode ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (v nadaljevanju: organi in organizacije javnega sektorja) kot tudi za druge zavezance.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) ostaja samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja druge naloge (5. člen ZIntPK). Komisija je s sprejetjem ZIntPK pridobila nove naloge in pristojnosti ter postala prekrškovni organ.

V nadaljevanju so na kratko prikazane pomembnejše nove vsebine oziroma določbe ZIntPK ter obveznosti, v skladu s katerimi bodo morali ravnati zavezanci iz zakona:

1) Protikorupcijska klavzula – 14. člen ZIntPK

Ena od pomembnejših novosti je obvezna vključitev protikorupcijske klavzule v pogodbe, ki jih organi in organizacije javnega sektorja sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del v vrednosti nad 10.000 EUR. Organi in organizacije javnega sektorja so pri oblikovanju protikorupcijske klavzule v posamezni pogodbi zavezani upoštevati vsebino iz prvega odstavka 14. člena ZIntPK, lahko pa vključijo tudi dodatne določbe za preprečevanje korupcije ali drugega poslovanja, ki je v nasprotju z moralo ali javnim redom.

Upoštevajoč določbo prvega odstavka 14. člena ZIntPK je nična vsaka pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za:
- pridobitev posla,
- za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji,
- za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali
- za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku ali posredniku.

ZIntPK hkrati zavezuje organ ali organizacijo javnega sektorja, da na podlagi svojih ugotovitev ali obvestila Komisije ali drugega organa o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka 14. člena ZIntPK prične s postopkom ugotavljanja ničnosti pogodbe oziroma z drugimi ustreznimi ukrepi. V kolikor Komisija ugotovi, da obstaja sum o nepravilnostih v zvezi z vključitvijo protikorupcijske klavzule v pogodbo, od organov in organizacij javnega sektorja zahteva, da ji posredujejo vse pogodbe, sklenjene v določenem obdobju ali z določeno pogodbeno stranko in če Komisija ugotovi kršitve, o njih obvesti organ ali organizacijo, ki je sklenila pogodbo, o kršitvah pa obvesti tudi druge pristojne organe.

2) Zaščita prijaviteljev – III. poglavje ZIntPK

Prijavo o koruptivnem ravnanju v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava lahko Komisiji ali drugemu pristojnemu organu poda vsakdo, ki verjame, da ima takšno ravnanje znake korupcije. V kolikor je bila prijava podana v dobri veri oziroma je prijavitelj utemeljeno sklepal, da so podatki v zvezi s prijavo resnični, Komisija oziroma pristojni organ identitete prijavitelja ne sme ugotavljati ali razkrivati, je pa v pristojnosti Komisije, da ugotavlja, ali je bila prijava podana v dobri veri. Če Komisija oceni, da je prijava zlonamerna, lahko prijavitelja kaznuje za prekršek, v kolikor pa oceni, da so v zvezi s prijavo korupcije podani pogoji za zaščito prijavitelja oziroma njegovih družinskih članov po Zakonu o zaščiti prič, lahko Komisija poda predlog za vključitev teh oseb v program zaščite prič.

ZIntPK nadalje pooblašča Komisijo, da sprejme prijavo, oceni dejansko stanje, izda ustrezna navodila za ravnanje in ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nezakonite in neetične zahteve ter nastanek škodljivih posledic v primeru, če se na prijavo uradne osebe, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenoma nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, ne odzove pristojna oseba ali če takšne osebe ni.

3) Nadzor nad premoženjskim stanjem – V. poglavje ZIntPK

Komisija skladno s V. poglavjem ZIntPK opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem ter skladno s 76. členom ZIntPK vodi evidenco zavezancev.
 
ZIntPK je na področju nadzora nad premoženjskim stanjem razširil nabor zavezancev še na uradnike na položaju, poslovodne osebe in osebe, odgovorne za javna naročila.

Uradniki na položaju so: generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, načelniki upravnih enot, direktorji, oziroma tajniki občinskih uprav;

Poslovodne osebe so: direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov: javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost;

Osebe, odgovorne za javna naročila so: osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo naročila, in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe, oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za postopke zbiranja ponudb po predhodni objavi ali po postopkih javnih naročil, katerih vrednost je višja od ocenjene vrednosti javnih naročil, za katere je potrebno izvesti postopke zbiranja ponudb z objavo v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

Organi in organizacije, kjer so zaposleni zavezanci, so Komisiji dolžni posredovati sezname teh zavezancev v 30 dneh po vsaki spremembi.

S tem dopisom vas pozivamo, da Komisiji za namene ugotavljanja zavezancev posredujete sezname zavezancev, ki naj vključujejo podatke o osebnem imenu, funkciji oziroma položaju zavezanca ter nazivu organa, kjer zavezanec opravlja funkcijo, naslovu stalnega bivališča in EMŠO zavezanca, in sicer najkasneje do 5. 7. 2010.

Hkrati vas obveščamo, da so v ZIntPK vsebovane tudi določbe, ki na enoten način urejajo nasprotje interesov za celoten javni sektor. Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Dolžnost izogniti se okoliščinam, kjer lahko nastane nasprotje interesov, je v prvi vrsti določena za uradno osebo, saj je prav ona tista, ki je seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko privedejo do nasprotja interesov, nato pa na njenem predstojniku oziroma Komisiji, če uradna oseba nima predstojnika.

4) Načrti integritete – VI. poglavje ZIntPK

Organi in organizacije javnega sektorja morajo najkasneje v roku enega leta od uveljavitve ZIntPK oblikovati in sprejeti načrt integritete ter o tem obvestiti Komisijo, ki bo tudi usposabljala osebe, odgovorne za načrt integritete.

Komisija bo v roku treh mesecev od uveljavitve ZIntPK na spletni strani objavila smernice za oblikovanje načrtov integritete, preverjanje delovanja načrtov integritete in ocenjevanje integritete.

5) Lobiranje – VIII. poglavje ZIntPK

Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih ali upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobiranci z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja navedenih odločitev.

Dejavnost lobiranja bo lahko opravljala le domača ali tuja fizična oseba, vpisana v register lobistov, ki ga bo vodila Komisija in ki bo javen. Lobiranci bodo lahko privolili v stik z lobistom le, v kolikor bodo predhodno preverili, ali je lobist vpisan v register, lobist pa bo moral navesti tudi namen in cilj, za katerega lobira.

Upoštevajoč drugi odstavek 90. člena ZIntPK, se bodo določbe VIII. poglavja začele uporabljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 4. 12. 2010.

ZIntPK vsebuje še vrsto drugih novosti, ki pa jih na tem mestu ne navajamo, ker računamo, da se boste z njimi seznanili sami.

Komisija vas predvsem zaradi širitve kroga zavezancev iz ZIntPK prosi, da posredovano informacijo objavite na svojih spletnih straneh in da o spremembah in novostih ter predvsem obveznostih tudi drugače seznanite najširši krog oseb oziroma organov, katerih delovanje kakorkoli sodi v vašo pristojnost ali nadzor .