Usposabljanje o institutih ZIntPK za predstavnike družb v večinski državni lasti

11. 06. 2026

Svetovalka senata Komisije za preprečevanje korupcije Katja Mihelič Sušnik je danes izvedla spletno usposabljanje o institutih Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki so pomembni za vodstva in zaposlene v družbah v večinski lasti Republike Slovenije.

Slušateljem je predstavila obveznosti poročanja premoženjskega stanja, saj so zavezanci za poročanje po ZIntPK tudi:

  • poslovodne osebe in člani organov nadzora v gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, in

  • osebe, odgovorne za javna naročila.

Glede nasprotja interesov je razložila, da določbe ZIntPK veljajo za poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ne pa tudi za zaposlene v teh družbah. Zanje veljajo interna pravila in smernice SDH. Predstavila je tudi subsidiarnost določb ZIntPK s področja nasprotje interesov in ureditev po Zakonu o Slovenskem državnem holdingu.

Usposabljanje je vodila Katja Mihelič Sušnik
Usposabljanje je vodila Katja Mihelič Sušnik

Prav tako je podrobno predstavila pomen zaščite prijaviteljev, kdo so prijavitelji po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) in kakšne so njihove pravice ter kako morajo podjetja vzpostaviti sistem notranjega prijavljana. Izpostavila je tudi pomembne prednosti, ko se zaznane in prijavljene nepravilnosti obravnavajo znotraj organizacije oziroma podjetja. S tem se namreč:

• spodbuja zaznave in prijavljanje kršitev;

• obravnava in odpravlja kršitve interno, brez vključitve zunanjih nadzornih organov;

• kršitve hitreje odpravi, kar predstavlja nižje stroške za podjetje in ohranitev ugleda;

• krepi poslovno integriteto in integriteto v delovnem okolju.

Posebej je poudarila, da ZZPri zapoveduje zaščito identitete prijavitelja ter prepoveduje kakršnekoli povračilne ukrepe zoper prijavitelja, kot so na primer dejanja, povezana z odpovedjo delovnega razmerja, šikaniranje, diskriminacija oziroma slabša obravnava, sprožanje zlonamernih postopkov in podobno.

Ob zaključku je predstavila tudi integriteto kot pričakovano delovanje tudi za zaposlene v družbah v državni lasti ter katera ravnanja glede na ugotovitve Komisije predstavljajo kršitev integritete. Opozorila je na posledice kršitev, saj Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da za člana nadzornega sveta v družbi s kapitalsko naložbo države, za člana nadzornega sveta SDH ter za člana uprave SDH ne smejo biti imenovani kandidati, za kandidati, za katere je Komisija za preprečevanje korupcije pravnomočno ugotovila kršitev integritete.