Načelno mnenje številka 19

V primerih subvencij v okviru aktivne politike zaposlovanja, namenjenih konkretnim brezposelnim osebam, ne gre za državno pomoč v smislu 30. člena ZPKor, saj je dejanski prejemnik pomoči brezposelna oseba in ne pravni subjekt iz 28. člena ZPKor.

Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na pobudo Eurokabel d.o.o. Kanal, v zadevi mnenje v povezavi s 30. členom ZPKor na seji dne 31.5.2005 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 19

  • V primerih subvencij v okviru aktivne politike zaposlovanja, namenjenih konkretnim brezposelnim osebam, ne gre za državno pomoč v smislu 30. člena ZPKor, saj je dejanski prejemnik pomoči brezposelna oseba in ne pravni subjekt iz 28. člena ZPKor.

Obrazložitev

Direktor in 100% družbenik v družbi je hkrati nepoklicni funkcionar na lokalni ravni. Družba se ukvarja s profitno dejavnostjo. Zaposlili so eno težje zaposljivo delavko in sklenili tripartitno pogodbo o spodbujanju novega zaposlovanja. Na delo čakata še ena invalidna in ena težje zaposljiva oseba. Program se kot spodbuda delodajalcem za odpiranje novih delovnih mest financira iz proračuna. Subvencije se dodeljujejo brez razpisa, avtomatično (ob izpolnjevanju pogojev) na območju cele države. Gre za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS-stari, št. 5/91 z zadnjo spremembo Uradni list RS, št. 63/04, v nadaljevanju ZZZPB), Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 64/01) in zaposlitvenega načrta. Vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti je ena temeljnih pravic brezposelne osebe, opredeljena v 4b členu ZZZPB.

V poglavju o omejitvah poslovanja ZPKor v prvem odstavku 28. člena določa, da naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20% prek javnih naročil. Na podlagi 30. člena ZPKor ti poslovni subjekti tudi niso upravičeni do državnih pomoči. Dikcija »upravičeni« je nekoliko nerodna, saj zakonodajalec s tem ni želel opraviti vnaprejšnje presoje o upravičenosti oziroma neupravičenosti subjektov do državnih pomoči, poleg tega se ta presoja opravlja v konkretnih postopkih na podlagi materialnih predpisov. Smiselno gre za prepoved dodelitve državne pomoči subjektu, za katerega veljajo omejitve poslovanja na podlagi prvega odstavka 28. člena ZPKor.

V drugem odstavku 30. člena ZPKor je določena izjema. Tudi tem subjektom je moč dodeliti državno pomoč, če je le-ta v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki. Kot izjema je torej določena odprava posledic višje sile in izrednih dogodkov.

Drugih izjem ZPKor ne predvideva. Zakonodajalec prepovedi ni omejil glede na to ali gre za funkcionarja ali družinskega člana, poklicnega ali nepoklicnega funkcionarja, funkcionarja na državni oziroma lokalni ravni ali za subjekt, za katerega se omenjeno poglavje uporablja na podlagi 3. člena ZPKor. Prav tako za primer dodeljevanja državnih pomoči ni predvidena posamična izjema, ki bi jo na podlagi zakonskega pooblastila mogla podeliti oziroma dovoliti Komisija, kot je to, na primer, določeno v petem odstavku 28. člena ZPKor.

Namen tripartitnega sporazuma med družbo (delodajalcem), brezposelno osebo (delojemalcem) in Zavodom za zaposlovanje je de facto dodelitev pomoči brezposelni osebi, to je delavki, ki jo je delodajalec zaposlil na tej podlagi, saj se lahko dodeljena sredstva uporabijo le strogo namensko za nadomestitev dela plače brezposelni osebi. Kot prejemnik sredstev je v pogodbi opredeljen delodajalec, ki je Zavodu za zaposlovanje tudi dolžan zavarovati plačila svojih obveznosti.

Gre za avtomatizem dodeljevanja pomoči, ki so dejansko namenjene delavcem in na katere nepoklicni lokalni funkcionar nikakor ne more imeti vpliva. Poleg tega so obveznosti delodajalca zavarovane s podpisanimi bianco menicami s pooblastilom za izpolnitev ter s klavzulo brez protesta. Namen zakonske prepovedi, določene v 30. členu ZPKor, je izključitev možnosti vpliva subjekta iz 28. člena ZPKor na dodelitev državne pomoči temu subjektu. Res bi v konkretnem primeru imel določene koristi tudi delodajalec, vendar je namen in večina pomoči gotovo namenjena brezposelni osebi. Zaradi navedenega se je Komisija odločila za razlago po namenu in in favorem brezposelne osebe – delavca, de facto prejemnika pomoči. Z drugačno razlago bi obšli namen norme in dosegli posledice, ki jih zakonodajalec ob uzakonitvi prepovedi ni mogel imeti v mislih.

Drago Kos

Predsednik