Pojasnilo številka 132

Okoliščine, v katerih javni uslužbenec izvaja operativne pravne zadeve na področju investicij, pridobivanja nepremičnin, priprave načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države in njegove sprememb, ob tem pa njegov zakonski partner kot samostojni podjetnik opravlja posredništvo v prometu z nepremičninami, predstavljajo možnost za nastanek konflikta interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13.člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 12.11.2009 sprejela naslednje

Pojasnilo številka 132

  • Okoliščine, v katerih javni uslužbenec izvaja operativne pravne zadeve na področju investicij, pridobivanja nepremičnin, priprave načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države in njegove sprememb, ob tem pa njegov zakonski partner kot samostojni podjetnik opravlja posredništvo v prometu z nepremičninami, predstavljajo možnost za nastanek konflikta interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije je prejela dopis, v katerem prijavitelj vprašuje Komisijo o korupciji in konfliktu interesov uslužbenke v enem od direktoratov na Ministrstvu za javno upravo.

Komisija je iz javno dostopnih podatkov in prejete dokumentacije, ki jo je posredovalo Ministrstvo za javno upravo, ugotovila, da je delovno področje omenjenega direktorata razdeljeno v pet sektorjev, med katerimi je tudi Sektor za pravne zadeve, katerega vodja je uslužbenec, ki mu prijavitelj očita konflikt interesov.

Sektor za pravne zadeve opravlja vsa pravna opravila, ki se nanašajo na operativne pravne zadeve v pristojnosti Direktorata za investicije in nepremičnine. To so predvsem pravna področja investicij, javnega naročanja v fazi priprave dokumentacije, urejanja pogodbenih pravnih razmerij, sodelovanja v upravnih, pravdnih in nepravdnih postopkih.

Delo zajema navedeno podporo sektorju stanovanjske zadeve in počitniško dejavnost in tudi pravno podporo Stanovanjski komisiji Vlade Republike Slovenije.

Poleg tega sektor opravlja vsa dela, ki predstavljajo pravno podporo delovanju Sektorja z investicije tako na področju pridobivanja nepremičnin, urejanja njihovega pravnega statusa, kot tudi izvajanja samih investicij.

V pristojnost sektorja sodi tudi urejanje pravnih razmerij za prostore državne uprave na lokalni (sekundarni) ravni ter inšpekcijskih služb.

V okviru sektorja se pripravlja letni načrt pridobivanja stvarnega premoženja države in njegove spremembe, vodi evidenca sklenjenih pogodb in plačil, spremlja stanje in uveljavlja zahtevke iz sklenjenih pogodb o zavarovanju po posebni pogodbi, ki pokriva premoženje v upravljanju Ministrstva za javno upravo in Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije.

Ministrstvo za javno upravo v dokumentaciji navaja, da ni bilo sklenjenih pogodb med Ministrstvom za javno upravo in poslovnim subjektom, katerega lastnik je zakonski partner vodje Sektorja za pravne zadeve.

Glede pooblastil in nalog vodje sektorja ministrstvo pojasnjuje, da so njegove naloge:

  • vodenja sektorja in usklajevanje z generalnim direktorjem pri reševanju strokovnih nalog,
  • neposredna pomoč pri vodenju strokovnih nalog na delu delovnega področja direktorata,
  • samostojno oblikovanje sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv z delovnega področja direktorata.

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Ur.l. RS, št. 8/2001) v 15. členu določa, da javni uslužbenec ne sme opravljati nezdružljive funkcije in nezdružljive pridobitne dejavnosti, ki niso združljive s pravilnim opravljanjem javnih nalog in s pravicami in obveznostmi javnega uslužbenca ali mu jih krnijo. Kadar ni jasno, ali je opravljanje nalog z navedenimi dejavnostmi ali funkcijo nezdružljivo, se mora javni uslužbenec posvetovati s svojim predstojnikom.

Po 13. členu Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog.

Iz konkretnega primera je na podlagi dokumentacije razvidno, da bi lahko prišlo do nasprotja interesov, saj delovno področje vodje sektorja obsega tudi pridobivanje nepremičnin in urejanje njihovega pravnega statusa, kar je tudi dejavnost njegovega zakonskega partnerja. Izvajanje navedenih vsebin delovnega področja sektorja bi lahko privedlo do nastanka okoliščin, pri katerih bi bil lahko zasebni interes vodje sektorja tak, da bi vplival ali ustvarjal videz, da vpliva na njegovo nepristransko in objektivno delo.

Da do nastanka nasprotja interesov ne bi prišlo, mora vodja sektorja, ki ve za morebiten nastanek nasprotja interesov in je zato osebno odgovoren, postopati v skladu 13. členom Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev in ukrepati tako, da se izogne okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov. V praksi to pomeni, da bi se moral vodja sektorja izločiti iz vseh postopkov, kjer bi lahko prišlo do konflikta interesov.

Očitane korupcije v prijavi Komisija ni ugotovila, saj ni prišlo do kršitve dolžnega ravnanja v smislu tretje alineje 2. odstavka ZPKor.

Drago Kos

Predsednik