Odziv komisije na poročanje Večera na temo primera avtorskih honorarjev

Ljubljana, 13. marca 2018 – V prispevku novinarja Večera Aleša Kocjana z naslovom »Pravnomočna sodba: Štefanec neupravičeno vsem gledal pod prste«, objavljenem dne 13. 3. 2018 na spletnih straneh medija Večer, so zapisane nekatere netočnosti.

Ne drži zapis, da je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (komisija) odgovoren za neupravičeno pridobivanje osebnih podatkov vseh fizičnih oseb, katerih transakcije so bile pri Upravi za javna plačila (UJP) zabeležene tako v dobro kot v breme proračunskih uporabnikov, ter da je komisija pridobivala osebne podatke in transakcijske račune vseh fizičnih oseb. Vsi sporazumi, ki sta jih za pridobivanje podatkov sklenila komisija in UJP, izključujejo podatke o javnofinančnih prihodkih (vplačila davkov, glob itd.). Komisija tako ni nikoli imela podatkov o transakcijskih računih vseh fizičnih oseb, zgolj transakcijske račune prejemnikov sredstev iz javnega sektorja (poraba javnih sredstev mora bit transparentna).

Komisija posebej poudarja, da je z UJP-om že v času, ko je komisijo vodil Goran Klemenčič, leta 2011 in tudi 2012, sklenila Sporazum o izmenjavi podatkov o plačnih transakcijah, ki je med drugim določal tudi posredovanje podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb.

Sporazum, ki ga je komisija pod vodstvom Borisa Štefaneca sklenila januarja 2015 je pomenil nadaljevanje sodelovanje z UJP-om pri pridobivanju podatkov o transakcijah javnega sektorja. Ta sporazum izrecno izvzema pridobitev podatkov o fizičnih osebah (npr. naziv računa, matična številka v breme, davčna številka). Obdelava osebnih podatkov na podlagi tega sporazuma je bila zakonita, saj je komisija vodila tako imenovan postopek o avtorskih honorarjih.

Temu dejstvu je pritrdila tudi odločitev Informacijskega pooblaščenca, ki je vodil inšpekcijski postopek nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v takratni aplikaciji Supervizor. Ker Informacijski pooblaščenec v tem postopku ni ugotovil nepravilnosti, ki bi predstavljale ravnanje v nasprotju z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je postopek ustavil.

V odločbah Informacijskega pooblaščenca, izdanih v prekrškovnih postopkih, so bile odgovorne osebe (nekdanji in sedanji predsednik komisije ter direktor UJP) spoznane za storitev prekrška neupravičenega posredovanja (UJP) oziroma pridobivanja (KPK) številk transakcijskih računov fizičnih oseb. Komisija je podatke, ki jih je pridobila na podlagi sporazuma z UJP, uporabila za izvajanje preiskav in analiz finančnih tokov javnih sredstev. Gre za izvajanje zakonitih pooblastil komisije, ki je imelo za posledico zmanjšanje korupcijskih tveganj in bolj smotrno ter transparentno porabo javnih sredstev.

Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca v prekrškovnem postopku so bila vložena redna pravna sredstva, a je Okrajno sodišče v Ljubljani v primeru aktualnega predsednika komisije potrdilo odločitev Informacijskega pooblaščenca. Glede na to, da Okrajno sodišče v Ljubljani pri obravnavi zadeve ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin primera, ki bi lahko pomembno vplivale na drugačno odločitev, npr. o upravičenosti pridobitve osebnih podatkov, še posebej v luči odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017, se bodo izkoristile nadaljnje pravne možnosti.