Na kakšen način je treba poročati o premoženjskem stanju v primeru, da zavezanec na transakcijski račun prejema plačo in tudi druga nakazila, stanje na računu pa se, tudi zaradi tekoče porabe, neprestano spreminja?

Prvi odstavek 43. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec komisiji sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka 42. člena ZIntPK sporočiti v roku 30 dni po nastanku spremembe, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe.

Pri enotah premoženja je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 eurov.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsako transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd.

V primeru, ko pride na transakcijskem računu do sprememb denarnih sredstev le zaradi dohodkov, ki so razvidni iz dohodninske odločbe, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju.

Na kakšen način je treba poročati o premoženjskem stanju v primeru, da zavezanec na transakcijski račun prejema plačo in tudi druga nakazila, stanje na računu pa se, tudi zaradi tekoče porabe, neprestano spreminja?
Pomakni se na vrh