Komisija za preprečevanje korupcije

 

 

 

INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA

  

'Tu smo, da omejujemo korupcijo, krepimo pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Ustavnost, nepristranskost in etika so temelji našega dela, naša zaveza pa stanje v družbi izboljšati in ne samo preprečiti njegovo poslabšanje.'  
   
   

 

Komisija za preprečevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, podobno kot Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec ali Računsko sodišče. Čeprav del javnega sektorja, komisija ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo s strani vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na ustavo in zakon. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila.

Samostojnost komisije je dodatno zagotovljena z načinom izbire njenega vodstva, ki ga imenuje predsednik države za dobo šestih let po predhodnem mnenju posebne izbirne komisije, v katero so vključeni predstavniki vseh treh vej oblasti in civilne družbe. Komisijo v ožjem pomenu sestavljajo trije člani – predsednik in dva namestnika – ki o vsebinskih odločitvah odločajo na sejah, v širšem pomenu pa komisija predstavlja državni organ z vodstvom, zaposlenimi v Uradu komisije, Službi za nadzor in preiskave ter Centru za integriteto in preventivo.

Komisija je ustanovljena na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor) ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), ki od držav članic priporoča ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije.

Predhodnik komisije je bil Urad Vlade RS za preprečevanje korupcije, ki je bil leta 2001 ustanovljen na priporočilo organizacije Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji) in ga je vodil Boštjan Penko. Leta 2004 je bil sprejet Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor). Ta je urad nadomestil s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki je postala samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji. Predsednik komisije s šestletnim mandatom je postal Drago Kos, namestnica predsednika je postala Nadja Žnidarčič Ferrari ter člani Barbara Lavtar, Bojan Dobovšek in Marko Hvala, ki je s te funkcije odstopil aprila 2006.

5. junija 2010 je stopil v veljavo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), s čimer je prenehal veljati ZPKor. Novi zakon je ohranil ime komisije, vendar pomembno razširil njene naloge in pristojnosti ter uvedel drugačen – od politike bolj neodvisen – sistem imenovanja vodstva komisije, ki ga sedaj imenuje predsednik države na predlog posebne komisije.

Komisija je v okviru razširjenih pristojnosti med drugim postala prekrškovni organ, poleg tega pa je pristojna za zaščito prijaviteljev, izvajanje nadzora nad lobiranjem ter oblikovanje in nadzor nad izvajanjem načrtov integritete. ZIntPK obenem določa tudi dolžnost zasebnega sektorja, da se odzove na zahteve komisije v primeru preiskave suma koruptivnih dejanj – po starem Zakonu o preprečevanju korupcije je ta dolžnost odziva veljala le za javni sektor, medtem ko je sodelovanje zasebnega sektorja potekalo na prostovoljni osnovi.

Septembra 2010 je bil za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenovan Goran Klemenčič, za namestnika pa Rok Praprotnik in Jože Končan. Ker je zadnji kmalu po imenovanju odstopil, se je z januarjem 2011 senatu komisije pridružila novoimenovana namestnica, dr. Liljana Selinšek. Celoten senat je konec novembra 2013 predsedniku republike podal nepreklicne odstopne izjave.

V začetku marca 2014 je predsednik Republike Borut Pahor za novega predsednika Komisije za preprečevanja korupcije imenoval Borisa Štefaneca, za njegova namestnika pa Jurija Fermeta in Darka Stareta, ki pa sta takoj po imenovanju odstopila. Štefanec je funkcijo predsednika KPK nastopil konec marca 2014. Sredi junija sta se mu pridružila novoimenovana namestnika, dr. Igor Lamberger in namestnica Alma Sedlar.