TI Irska: Zadovoljni s predlogom zakona za zaščito žvižgačev

TI Irska: Zadovoljni s predlogom zakona za zaščito žvižgačev

Transparency International Irska (TI Irska) je izrazila zadovoljstvo z objavo predloga zakona za izboljšavo zaščite prijaviteljev (t. i. žvižgačev) v javnem in zasebnem sektorju.

Osnutek zakona je predstavil irski minister za javne izdatke in reforme Brendan Howlin (na fotografiji), ki je dejal, da je vlada obljubila, da »bo uzakonila zaščito prijaviteljev, ki se izrečejo proti kršitvi zakona ali prikrivanju.« Kršitve zakona, ki jih bo pokrival zakon, so med drugim kazniva dejanja javnih uslužbencev, korupcija, kršitev zakonskih obveznosti, zdravstvena in varnostna tveganja, okoljska škoda in slabo upravljanje javnih storitev.

Howlin je dejal, da bo zakon na Irskem prvič zagotovil »enotni skupni okvir za zaščito prijaviteljev na enoten način v vseh sektorjih gospodarstva.« Po njegovih besedah to v primerjavi s prejšnjim razdrobljenim in zmedenim pristopom pomeni velik napredek.

John Devitt, izvršni direktor TI Irska, je pozdravil zaščitne ukrepe, ki jih ponujajo zaposlenim pri razkrivanju podatkov o kršitvah delodajalcem, pristojnim organom ali medijem. »Ta zakonodaja bi lahko bila za zaščito javnega interesa enako pomembna kot prvotni Zakon o svobodi informacij,« je dejal Devitt. Dodal je še, da so sicer potrebne nekatere izboljšave, vendar meni, da so na pravi poti.

Eugene McErlean, nekdanji vodja službe notranje revizije v banki Allied Irish Banks, pa opozarja, da je potrebna previdnost in predloge zakona gledati tudi s praktičnega vidika. McErlean je dejal, da je ključnega pomena zagotoviti anonimnost prijaviteljev.

Mednarodne raziskave namreč kažejo, da morajo potencialni prijavitelji zaupati, da njihova identiteta ob prijavi prestopkov ne bo razkrita. McErlean opozarja, da ni dovolj, kar ponuja trenutni predlog. Pravi, »da si je oseba, ki prejme prijavo, dolžna po najboljših močeh prizadevali, da identiteta prijaviteljev ostane anonimna, kar pa ni dovolj dobro zagotovilo, da bo njihova identiteta res zaščitena.« Namesto, da bi se osredotočali na anonimnost, predlog zakona kot glavni cilj opisuje zagotavljanje zaščite delavcev pred povračilnimi ukrepi na delovnem mestu, zaščito delavcev žvižgačev pred različnimi z delom povezanimi disciplinskimi postopki in v določenih primerih zagotavljanje imunitete pred civilno in kazensko odgovornostjo. McErlean meni, da je tovrstna zaščita dobrodošla, vendar pa je treba predvsem preprečiti, da do povračilnih ukrepov sploh pride -  in če identiteta prijavitelja ni znana, ni nikogar, proti komur bi jih lahko uvedli.

Nadalje je McErlan zadržan glede postopka prijave. Cilj je spodbujanje prijavljanja, predlog zakona pa navaja, da bi razkrivanje informacij potekalo na »stopničasti« način (kar nekateri komentatorji razlagajo, da pomeni najprej obveščati delodajalce, potem regulatorje itd.). McErlean opozarja, da bo pretirano zapleten protokol in postopek prijavljanja še bolj odvračal prijavitelje. Pojasnil je, da je položaj prijaviteljev »precej stresna situacija«, in da vsak prijavitelj potrebuje pregledna in jasna navodila, kaj se od njega zahteva.

Prijavitelji koruptivnih ravnanj in drugih kršitev so v Sloveniji zaščiteni z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ki daje Komisiji za preprečevanje korupcije veliko možnosti za zaščito dobrovernih prijaviteljev. Sem sodijo tako ščitenje identitete prijavitelja, kakor tudi sankcioniranje tistih, ki izvajajo ukrepe zoper prijavitelja ali pa poskušajo razkriti njegovo identiteto. Pomembno je, da je v primeru, če delodajalec proti prijavitelju izvaja povračilne ukrepe zaradi njegove prijave komisiji, dokazno breme na strani delodajalca, prijavitelj pa lahko zahteva tudi povračilo protipravno povzročene škode. Komisija prijaviteljem nudi pomoč pri ugotavljanju vzročne zveze med škodljivimi posledicami in povračilnimi ukrepi zoper prijavitelja.

Povzeto po Transparency International