Priporočilo Sveta Evrope na temo lobiranja

Ljubljana, 29. marca 2017 - Svet Evrope je prejšnji teden izdal priporočilo, s katerim je svojih 47 članic pozval k oblikovanju trdne pravne podlage, ki bi spodbudila transparentnost lobiranja.

Odbor ministrov Sveta Evrope je prepoznal pomen lobiranja v transparentnem političnem odločanju, ki sloni na dobri obveščenosti, a je hkrati poudaril, da večina držav še nima vzpostavljene zakonodaje, ki bi to področje uspešno regulirala. V želji po spodbujanju transparentnosti, Svet ministrov priporoča, da državni in drugi organi vzdržujejo javni register lobistov, ki je lahko dosegljiv in uporabniku prijazen. Register bi moral vsebovati vsaj imena lobistov, tematiko, ki jo obravnavajo lobistične aktivnosti, in, če je to mogoče, ime lobiranca, države pa bi lahko zahtevale tudi druge podatke.

Priporočilo vsebuje različna načela, ki služijo etičnemu vedenju lobistov, in v primeru neskladnosti priporoča izrekanje sankcij, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Da bi se izognili tveganju za integriteto javnega sektorja, Odbor ministrov Sveta Evrope priporoča, da javni organi uvedejo primerne pristope kot je obdobje »ohlajanja« oziroma obdobje mirovanja preden uradna oseba lahko postane lobist oziroma ob opustitvi statusa lobista. Javni organi bi morali javnim uslužbencem nuditi tudi usmeritve glede odklonitve ali razkritja prejetih daril, poročanja o kršitvah pravil lobiranja in glede razkrivanja nasprotja interesov.

Komisija ocenjuje, da ima Slovenija trdne temelje glede zakonske ureditve instituta lobiranja. Komisija je 5. 12. 2010, ko so začele veljati zakonske določbe o lobiranju, ki prvič v Republiki Sloveniji urejajo minimalne pogoje za transparentnost in nadzor lobistične dejavnosti, vzpostavila register lobistov. Veljavna zakonodaja omogoča tako prekrškovne kot upravne sankcije za lobiste, za lobirance pa prekrškovne sankcije. Za funkcionarje, ki so zapustili funkcijo, velja dveletna prepoved registracije v register lobistov.

Kljub navedenemu se komisija na področju lobiranja še vedno sooča s pomembnimi izzivi. Vezani so na stigmatizacijo ideje lobiranja v družbi ter na nezadostno razumevanje koncepta lobiranja tako med lobiranci kot tudi med lobisti, kar si komisija želi preseči z rednimi izobraževanji in javnim izpostavljanjem pomena transparentnosti lobiranja v želji po višji stopnji integritete v družbi in uspešnemu boju zoper korupcijo.