Ameriško združenje lobistov predlagalo nova pravila

Ameriško združenje lobistov predlagalo nova pravila

Ameriško združenje lobistov je v preteklih dneh predstavilo več priporočil oziroma reformnih predlogov, ki jih je Svet Ameriškega združenja lobistov sprejel za izboljšanje Zakona o razkritju lobiranja (Lobbying Disclousure Act). Reformni predlogi bi ob njihovi uveljavitvi znatno povečali število registriranih lobistov, ki so dolžni poročati o svojih aktivnostih.

Predsednik ameriškega združenja lobistov (v nadaljevanju združenje) Howard Marlowe (na fotografiji) je izrazil zadovoljstvo nad soglasno potrjenimi predlaganimi reformami in meni, da lahko te ob dosledni uveljavitvi znatno prispevajo k bolj transparentnemu in odgovornemu delovanju oblikovalcev javne politike. Predlagane reforme so nastale kot plod večmesečnega dela posebno ustanovljene "ad hoc" delovne skupine združenja.

S predlaganimi reformami bi korenito posegli v obstoječo zakonodajo. Med drugim združenje predlaga spremembo definicije lobista, s katero želijo zmanjšati možnosti za neregistrirano delovanje oziroma lobiranje, ki se je razširilo v zadnjih letih. Zakon o razkritju lobistov iz leta 1995 namreč vsebuje tri pogoje, ki ob izpolnitvi predstavljajo zakonsko obvezo za registracijo v registru lobistov. Prvi zahteva, da oseba z lobiranjem zasluži več kot 3000 dolarjev v treh mesecih, drugi pogoj zahteva, da je oseba imela več kot en lobističen stik in tretji, t. i. pravilo dvajsetih odstotkov, zahteva, da je oseba  v preteklih treh mesecih več kot dvajset odstotkov časa namenila lobiranju za posamezno stranko. Naštete pogoje veljavne zakonodaje bi združenje bistveno znižalo, kar bi posledično najverjetneje privedlo do velikega porasta registriranih lobistov in s tem do obsežnejšega poročanja ter večje transparentnosti. Zvezna zakonodaja lobistom nalaga poročanje uradniku kongresa (the Clerkofthe U.S. House of Representatives) in sekretarju senata (the Secretary of the U.S. Senate). V skladu z Zakonom o poštenem vodenju in odprti vladi (Honest Leadership and Open Government Act) iz leta 2007 pa morajo registrirani aktivni lobisti poročati vsake tri mesece.

Združenje predlaga tudi, da se odpravijo nekatere izjeme, ki jih pri registraciji lobistov predvideva aktualna zakonodaja. V skladu s predlogom bi uvedli obvezno registracijo tudi za lobiste, ki jih zaposluje oziroma najame posamezna zvezna država, lokalna ali verska skupnost. Predlagana je tudi odprava oziroma sprememba pravil, ki predstavljajo omejitve pri poslovanju registriranih lobistov, saj menijo, da je pomembno pravila izenačiti tako, da se bodo nanašala enako na vse državljane, podjetja, interesne skupine in organizacije - ne glede na to, ali v njihovem imenu nastopajo registrirani ali neregistrirani lobisti.

Lobisti bi morali v skladu s predlogi opraviti tudi obvezno usposabljanje iz etike, udeležili pa bi se ga najmanj enkrat v petletnem obdobju.

V združenju pa so pozabili na eno od pomembnejših področij, ki je zadnja leta vse pogosteje kamen spotike. Ne združenje oziroma njegova delovna skupina  ne svet se nista jasno opredelila in predlagala reform na področju financiranja ter zbiranja prispevkov za politične kampanje. Namesto tega je združenje v izjavi dejalo le, da se zaveda široke javne zaskrbljenosti, zaradi vse višjih prispevkov, ki jih v svojih kampanjah zbirajo in zberejo posamezni kandidati.

Podrobnosti o predlogih bodo znane kmalu oziroma ko jih bo združenje predstavilo vodstvu senata in kongresa ter posameznim odborom.

V Sloveniji se v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) lahko z lobiranjem ukvarjajo samo registrirani lobisti, razen izjem določenih v 4. odstavku 58. člena (osebe, ki lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposlene oziroma so zakoniti zastopniki ali izvoljeni predstavniki te interesne organizacije). Lobisti, ki so vpisani v register, morajo Komisiji za preprečevanje korupcije pisno poročati v svojem delu vsako leto do 31. januarja za preteklo leto oziroma najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije. ZIntPK v 64. členu določa tudi vsebino poročila, ki ga lobist posreduje komisiji.

Komisija je nedavno na novinarski konferenci predstavila nekatere ugotovitve s področja poročanja zavezancev o lobiranju in povezane nadzorne postopke. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi.

Povzeto po: Politico, RollCall, www.alldc.org, http://lobbyingdisclosure.house.gov/index.html