Pojasnilo komisije ob izjavi ministra Koprivnikarja

Ljubljana, 13. julija 2016 - Komisija za preprečevanje korupcije je v medijih zasledila izjavo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki nakazuje na morebitno nerazumevanje koncepta korupcijskih tveganj, kar še posebej preseneča ob dejstvu, da vsebinsko področje korupcije in s tem tudi korupcijskih tveganj sodi prav v domeno Ministrstva za javno upravo. 

Vezano na novinarsko vprašanje v zvezi z možnostjo povečanja korupcijskih tveganj zaradi  koncentracije pristojnosti (področje informatike) na Ministrstva za javno upravo (MJU), do česar naj bi prišlo z napovedano spremembo zakonodaje, je minister je v svojem odgovoru povezal idejo korupcijskih tveganj z neposrednim očitkom glede potencialne koruptivnosti v okviru njegovega dela.

Ob tej priliki bi želeli pojasniti pojem, ki si očitno zasluži večjo pozornost. Korupcijska tveganja so namreč odvisna od razmer in praks v določenem okolju, ki lahko kot dejavniki prispevajo k višji ali manjši stopnji verjetnosti za uresničitev teh tveganj. Zavedanje možnosti, da lahko pride do neželenih posledic koruptivnih, protipravnih in drugih neetičnih ravnanj, in ustrezno utemeljena ocena verjetnosti za to, je prvi korak k učinkovitemu obvladovanju korupcijskih tveganj.

Ob stremljenju k ničelni toleranci do korupcije v javni upravi in širše si komisija torej želi, da bi tudi v okviru MJU v prihodnje uspešno obvladovali korupcijska tveganja z realno oceno dejavnikov, ki lahko prispevajo k uresničitvi teh tveganj. Opozarjamo, da zunanji nadzor, ki si ga na tem področju želi minister Koprivnikar, ni nujno najbolj učinkovit in hkrati ne sme biti edini mehanizem za omejitev korupcijskih tveganj znotraj organizacije.