Odobren osnutek prvega zakona o zaščiti prijaviteljev v BiH

Delegati Doma narodov Parlamenta Federacije BiH so potrdil osnutek zakona o zaščiti prijaviteljev, katerega cilj je spodbujanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Federaciji Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), zlasti pravice do svobode izražanja prek zaščite prijaviteljev. 

»Končni cilj predlagateljev osnutka zakona (vlade BiH) je, da se javnosti oziroma državljanom pošlje jasno sporočilo, da si bo država s pravnimi normami in ustanavljanjem institucij na vse načine prizadevala zagotoviti ustrezno in učinkovito varstvo posameznikov, ki se odločijo prijaviti korupcijo in ki bodo to lahko storili brez strahu, da bi bili lahko izpostavljeni kakršnim koli oblikam maščevanja,« je vlada BiH zapisala v sporočilu za javnost.

Cilj zakona je zaščititi prijavitelje predvsem, kadar se prijave nanašajo na voljene in imenovane funkcionarje ter zaposlene v zakonodajni, izvršilni in sodni oblasti na vseh ravneh oblasti, zaposlene v poslovnih subjektih, ne glede na njihovo lastniško strukturo, v javnih zavodih, društvih in ustanovah ter javnih družbah.

Vlada BiH navaja, da pomanjkanje učinkovitih pravnih in institucionalnih mehanizmov za učinkovito zaščito oseb, ki bi radi poročali o kršitvah zakonov ali predpisov, spodbuja storilce koruptivnih dejanj in drugih nezakonitih dejanj, ki imajo značilnosti korupcije, saj gre za pojave, ki so po svojih karakteristikah tajni. Predlagatelj nadalje ugotavlja, da pristojni pravosodni organi ne nudijo učinkovite zaščite prijaviteljev predvsem zato, ker BiH sploh še nima zakonsko opredeljene pravice do zaščite prijaviteljev.

Predlog zakona določa, da ima prijavitelj pravico do anonimnosti, da lahko izvede tako imenovano varno prijavo, med drugim svojemu nadrejenemu, inšpekciji, sindikatu ali varuhu človekovih pravic, in da sam nosi odgovornost v primeru obrekovanja, žaljenja ali lažne prijave. Če prijavitelji menijo, da so izpostavljeni škodljivim povračilnim ukrepom, kot so odpuščanja, premestitve, slabi delovni pogoji in podobno, lahko po sodnih in upravnih poteh zahtevajo zaščito. V tem primeru so upravičeni do povračila dela stroškov ter do svetovanja, pravne in druge podpore, za katere denar zagotavlja proračun BiH.

Kazen za povzročitelje škodljivih povračilnih ukrepov naj bi se po predlogu zakona gibala od 25.500 do 77.000 evrov za pravne osebe, od 5.000 do 10.000 evrov za odgovorne osebe, slednjim se lahko za do deset let tudi prepove opravljanje dejavnosti, in od 500 do 2.500 evrov za posameznike. Kazen za razkritje identitete prijavitelja se giblje od 2.500 do 7.700 evrov za pravne osebe, od 1.500 do 2.500 evrov pa znaša kazen za prijavitelje, ki zlorabijo svoje pravice.

Vir: Capital.ba, Srna