Ocena korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah s priporočili glede upravljanja identificiranih tveganj

Šole so ključni dejavnik vzpostavljanja integritete otrok in s tem integritetne družbe. Slednjega pa ni mogoče doseči le s poučevanjem, ampak predvsem tudi z dejanskim integritetnim delovanjem in zgledom, ki ga šole oziroma njihova vodstva ter zaposleni kažejo tako navznoter kot tudi navzven. Center za integriteto in preventivo pri Komisiji za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) si že nekaj let prizadeva naslavljati mlade skozi različne preventivne projekte za spodbujanje integritete otrok v šolah, zaradi pomembne vloge, ki jo imajo te pri vzgoji otrok v integritetne in odgovorne odrasle. Da bi bile šole pri tem kar najbolj učinkovite, morajo predvsem poskrbeti, da delujejo na način, ki krepi integriteto učencev, učiteljev in staršev, in torej ne dopuščajo kršitev temeljnih načel kot so poštenost, enakopravnost in transparentnost.

Komisija je za pomoč pri vzpostavljanju najboljših pogojev za integritetno delovanje šol izdelala Oceno korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah (dalje: ocena tveganj), pri čemer je izhajala iz elektronskih registrov tveganj, ki so bistveni del načrtov integritete in preučila s strani slovenskih osnovnih in srednjih šol identificirana tveganja za korupcijo in kršitev integritete ter ukrepe, ki so jih za omejitev oziroma odpravo teh tveganj predvidele šole same. Z namenom identifikacije najpogostejših tveganj v osnovnih in srednjih šolah ter z namenom uspešnega upravljanja s temi tveganji je komisija pregledala tudi lastne baze obravnavanih primerov. Obravnavani primeri komisije namreč bolj objektivno osvetljujejo subjektivna zaznavanja v šolah in so bili v oceni tveganj merilo relativizacije zapisom v registrih tveganj.

Na podlagi ugotovitev v oceni tveganj je komisija podala priporočila za šole in njihove svete, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Inšpektorat RS za šolstvo in druge deležnike, za boljše obvladovanje oziroma odpravo tveganj. Priporočila se med drugim nanašajo na področja javnih naročil, poslovnega sodelovanja in izvajana pridobitne dejavnosti, nasprotja interesov (tudi pri zaposlovanju), nedovoljenih vplivov, daril in zaščite prijaviteljev.

Z oceno tveganj so šole dobile dober vpogled v tveganja, ki jih zaznavajo ostale šole, pri čemer upamo, da bodo lažje prepoznale tovrstna tveganja tudi pri sebi. Nadzorni organi pa so dobili vpogled v ranljiva področja šol, na katera naj bodo pri svojem delu pozorni.

Metodologija za pripravo Ocene tveganj

Temeljno orodje za identifikacijo in upravljanje s korupcijskimi tveganji in tveganji za kršitev integritete v institucijah javnega sektorja je načrt integritete, v katerem institucije določijo tveganja pri svojem delovanju, določijo verjetnost uresničitve posameznega tveganja in potencialno škodo, ki bi zaradi tega nastala, ter predvidijo ukrepe za omejitev, obvladovanje oziroma odpravo tveganja.
Z uvedbo elektronskega registra tveganj v letu 2014 je komisija vzpostavila izhodišča za nadzor in obdelovanje podatkov iz načrtov integritete na državni ravni. Na podlagi podatkov iz registra lahko komisija analizira ne samo raven izpostavljenosti tveganjem posamezne institucije, temveč tudi skupine institucij, kot so šole.

Najpogostejša so nekatera »tipska« tveganja, bolj zgovorna pa specifična

Osnovne in srednje šole so se v svojih elektronskih registrih najpogosteje opredeljevale do tistih tipskih tveganj, ki so bila del vzorca načrta integritete in do katerih so se ob izdelavi načrta integritete tudi morale opredeliti, to so tveganja, ki izvirajo iz poslovnih sodelovanj, javnih naročil in drugih oblik nakupa ali najema, tveganja povezana z neupoštevanjem nasprotja interesov ter tveganja povezana s sprejemanjem daril. Te zaznave šol se v večjem delu prekrivajo tudi s področji sumov kršitev v prijavah, ki jih je prejela Komisija, in v katerih se najpogosteje pojavljajo ravno očitane kršitve, ki se nanašajo na neupoštevanje nasprotja interesov, na področje javnih naročil in drugih oblik poslovnega sodelovanja ter na področje zaposlovanja.

Nekoliko bolj zgovorna so lahko specifična tveganja, saj izhajajo neposredno iz specifičnega okolja šol in jih torej kot problematična zaznavajo predvsem šole same. Kot precej pereča tako šole zaznavajo tudi tveganja povezana s pedagoškim procesom, katerim vsaj osnovne šole v tretjini primerov pripisujejo velik pomen. Pri tem je zaskrbljujoč podatek, da gre v 70 odstotkih za tveganja, povezana z neustreznim ocenjevanjem oziroma »podarjanjem« ocen zaradi sorodstvenih vezi, poznanstev, daril, uslug ali groženj in so izvor mnogih tveganj za pojav neetičnih oziroma korupcijskih ravnanj. Ker je to pojav, ki se večkrat izpostavlja tudi v medijih, je to nedvomno tveganje, ki bi ga morale nasloviti vse šole. Šole poleg ocenjevanja večkrat izpostavljajo tudi vplivanje na pedagoški proces in sodelovanje s starši ali skrbniki, pri čemer je lahko problematično predvsem nedovoljeno vplivanje in vršitev pritiska na pedagoške delavce. Komisija pa na podlagi obravnavnih primerov kot precej pereče zaznava tudi postopke imenovanja ravnateljev, v okviru katerih posamezniki večkrat ne upoštevajo določb o nasprotju interesov.

Nekatera pomembna razhajanja

Komisija je ugotovila nekatera pomembna razhajanja med zaznavami šol v načrtih integritete ter lastnimi viri, s katerimi je navedbe šol preverila. Tako prijave, ki jih je komisija prejela, denimo kažejo, da je eden bolj perečih problemov pri delovanju slovenskih šol zaposlovanje (sodelovanje ravnateljev oziroma učiteljev v postopkih zaposlovanja, kjer je kandidat njihov družinski član, zaposlitev kandidata, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev ipd.). Skoraj četrtina vseh očitanih sumov kršitev v prejetih prijavah v obdobju 2011-2015 se glede osnovnih šol namreč nanaša ravno na nepravilnosti pri zaposlovanju, pri srednjih šolah pa je takšnih 15,5 odstotkov. Na drugi strani pa se šole same v svojih registrih do tega tveganja precej redko opredeljujejo in tveganja kot kaže ne zaznavajo kot problematičnega.

Nekatera razhajanja se kažejo tudi pri nedovoljenem sprejemu daril. Osnovne in srednje šole temu tveganju niso pripisale velikega pomena. Po drugi strani pa se zaposleni v šolah z obdarovanjem srečujejo precej pogosto, zato preseneča dejstvo, da šole večinoma menijo, da lahko do nedovoljenega sprejemanja daril pride v redkih oziroma izjemnih primerih. Poleg tega komisija pri izvajanju predavanj, delavnic in izobraževanj za skrbnike načrtov integritete ter za celotne kolektive šol še vedno prejema veliko vprašanj, ki se nanašajo na sprejemanje daril ter ravnanje s prejetimi darili, kar kaže na to, da to tveganje vendarle ni tako dobro obvladano, kot to ocenjujejo šole same.

Komisija v izdelani oceni tveganj ugotavlja tudi, da so precej pogosto nerealne tudi skupne ocene tveganj. Šole namreč večinoma ocenjujejo, da so tveganja za nastanek nepravilnosti ali neetičnih ravnanj na skoraj vseh področjih nizka, kar pomeni, da večina šol meni, da je majhna verjetnost, da bi se ta tveganja uresničila, še bolj nerealna pa se zdi ocena, da bi bile v primeru uresničitve teh tveganj majhne tudi posledice. Komisija se s tem ne more strinjati, saj prejete prijave ter postopki, izvedeni na lastno pobudo mnogokrat kažejo ravno nasprotno. Primerjava tveganj, ki so jih zaznale šole, s prejetimi prijavami torej potrjuje zaznave Komisije, da so ocene tveganj, kot jih pripravijo šole, večkrat precej neustrezne in kot take večinoma (še) ne odražajo realnega stanja.

Priporočila komisije za upravljanje s posameznimi tveganji

Priporočila za upravljanje tveganj s področja javnih naročil, poslovnega sodelovanja in izvajanja pridobitne dejavnosti, nasprotja interesov (tudi pri zaposlovanju), nedovoljenih vplivov, daril in zaščite prijaviteljev, ki jih je na podlagi izsledkov in ugotovitev analize v okviru izdelane ocene tveganj izdala komisija, lahko najdete tukaj, kjer dodajamo tudi celotno Oceno tveganja.