Prijaviteljem status begunca?

Prijaviteljem status begunca?

Ljubljana, 10. maja 2017 - Nevladna organizacija Načrt za svobodo govora (nevladna organizacija) s sedežem v Berlinu je začela kampanjo, ki bi pomagala, da bi žvižgaštvo postalo legitimna osnova za politični azil. Priznani mednarodni pravniki pobudo podpirajo. 

V začetku julija 2013, le nekaj več kot teden dni po njegovem prihodu v Rusijo in manj kot mesec dni potem, ko so bila objavljena njegova prva razkritja o množičnem vladnem nadzoru, je Edward Snowden zaprosil za azil v 21-tih različnih državah. Eno od teh vlog je podal tudi v Nemčiji, vlada pa je žvižgača zavrnila, češ da ne izpolnjuje predpogoja za azil. Mnogi Nemci so čutil drugače in v nekaj mesecih so se pojavile kampanje, s katerimi so pozivali vlado, naj Snowdenu odobri azil. Ker kampanje niso zalegle, Edward Snowden še vedno živi na neznani lokaciji v Moskvi, saj mu še vedno grozi zapor.

Z novo kampanjo z naslovom Berlinsko partnerstvo za žvižgaški azil želi nevladna organizacija doseči, da se žvižgaštvu formalno prizna pravna kategorija za politični azil. V ta namen je v Berlinu gostila simpozij velikih umov. »Vedeti želimo, kako lahko povežemo zakon o zaščiti žvižgačev z zakonom o azilu,« je dejala izvršna direktorica Suelette Dreyfus in dodala, da je to področje, ki še ni bilo raziskano in je zato na pravni meji. Kampanjo označujejo kot prvo mednarodno prizadevanje, da bi ta kategorija postala osnova za pravico do azila, izvajalci pa že pripravljajo oblike sodelovanj z Združenimi narodi, Evropsko unijo, pa tudi nacionalnimi vladami.

Guy Goodwin-Gill, profesor na univerzi v Oxfordu v Veliki Britaniji in spoštovan strokovnjak za mednarodno pravo o beguncih, v kampanji vidi potencial. »Včasih nacionalni sistemi zaščite ne delujejo, bodisi zaradi narave informacij, ki so razkrite, bodisi zato, ker države pogosto nimajo interesa zaščititi prijavitelje, saj so bolj zainteresirane za zaščito svojih podjetij, ki bi jih razkritje korupcije lahko ogrozilo,« je povedal. Po njegovem mnenju bi morali prijavitelji, če zaščita žvižgačev na nacionalni ravni odpove, imeti možnost, da zaprosijo za mednarodno zaščito.

Goodwin-Gil meni, da je begunec, ki je begunec zaradi političnega prepričanja, običajno disident ali sindikalist ali aktivist in ni nujno prijavitelj, opozarja pa, da ločnica med javnim in zasebnim ni več tako jasna, kot je bila nekoč. Vlade namreč predajajo vedno več vladnih funkcij zasebnim družbam, in če pride do razkritja korupcije v teh družbah, potem zadeva postane stvar javnega interesa in s tem politična. »Če vlade ne bodo sodelovale pri zaščiti prijaviteljev, potem lahko govorimo o določeni stopnji sostorilstva s strani vlade, kar še poudarja politično dimenzijo,« je dodal Goodwin-Gill.

Vir: Deutsche Welle