Komisija na 9. posvetu »Etika v belem«

Ljubljana, 5. junija 2017 - Uslužbenec Komisije za preprečevanje korupcije je v četrtek, 1. junija, sodeloval na 9. posvetu »Etika v belem« s predavanjem z naslovom »Kako organizirati in financirati zdravstvo v Sloveniji, da bodo državljanom dolgoročno zagotovljene varne in kakovostne zdravstvene storitve«.

Komisija je na strokovnem posvetu izpostavila problematiko vpliva hkratnega izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti na čakalne vrste in na korupcijo v javnem zdravstvu. V okviru predstavitve sta bila omenjena tudi koncepta »zdravnikov dvoživk« in »zdravnikov čarodejev«. Med »zdravnike dvoživke« spadajo zlasti tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, hkrati pa so dejavni kot zdravniki izven javnega zdravstvenega zavoda in svojo pozicijo v javnem zdravstvenem zavodu uporabljajo za »trženje« svojih storitev izven javnega zdravstvenega zavoda. Med »zdravnike čarodeje« spadajo tisti zdravniki zasebniki s koncesijo za delo v javni zdravstveni mreži, ki nimajo lastnih prostorov in opreme, zaradi česar se njihova dejavnost odvija v prostorih javnih zdravstvenih zavodov, z opremo javnih zdravstvenih zavodov in s pomočjo zdravstvenega osebja, ki je zaposleno v javnih zdravstvenih zavodih. »Zdravniki čarodeji« so v javno zdravstveno mrežo vložili le »svoje delo« ob soglasju svojega delodajalca.

Z umikanjem javnega sektorja, kot izvajalca zdravstvenih storitev mora le-ta poglobiti vlogo regulatorja in nadzornika zdravstvene dejavnosti, s čimer varuje javni interes in interes uporabnikov (zavarovancev Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije). Naloga regulacije je, da išče modus vivendi med javnimi in zasebnimi interesi. Regulacija ne sme biti zgolj zbir zapovedi, oblik nadzora in načinov kaznovanja, ki se vsiljuje zasebnemu sektorju, saj lahko učinkovito deluje le ob načelnem strinjanju z zasebnim sektorjem o njenih pravilih, istočasno pa lahko pretirana »usklajenost« regulatornih mehanizmov z interesi zasebnega sektorja predstavlja nevarnost za javni interes.

Postopno naraščanje števila zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži brez istočasnega saniranja stanj javnih zdravstvenih zavodov (številni imajo izgube iz tekočega poslovanja) in njihovega konkurenčnega preoblikovanja (njihovo poslovanje se naj približuje podjetniškim principom) ter brez odprave različnih anomalij (npr. »Zelena knjiga, ki sta jo leta 1982 izdala Zdravstvena skupnost Slovenije in Zavod RS za zdravstveno varstvo in je bila poskusno uveljavljena s 1. 1. 1983 ter prešla v obvezno uporabo leto kasneje) pomeni postopno menjavo državnega monopolista (javni zdravstveni zavodi) z zasebnimi izvajalci (zasebni izvajalci zdravstvenih storitev s koncesijo) in slabšo kakovost zdravstvenih storitev, ker zasebni izvajalci uveljavljajo zlasti lastne zasebne interese (pobiranje »smetane«, interes za izvajanje le »dobičkonosnih storitev«, zmanjševanje stroškovno dragih storitev). Pomembno pa je tudi to, da je javni interes lažje izvajati preko javnih izvajalcev zdravstvenih storitev kot preko zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev.

Če bodo spremembe delujočega zdravstvenega sistema temeljile na predhodno izdelanih ugotovitvah (1) o obolevnosti, (2) na postavljeni javni zdravstveni mreži, (3) na analizi stanja in ravni preskrbe izvajalcev zdravstvenih storitev, (4) na analizi mehanizmov regulacije in nadzora, (5) na analizi interesnih skupin, ki so že, in tistih, ki želijo vstopiti v javna zdravstveno mrežo, ter (6) na finančni analizi, bo imela pot do sprememb ustrezno podlago in bo transparentnejša, tveganja za prisotnost koruptivnih dejanj pa bodo manjša.