Svetovni barometer korupcije

Komisija se pridružuje zaskrbljenosti Transparency International Slovenije glede stanja korupcije v državi. Prav tako se strinja s pozivom k aktivaciji vseh sfer države in družbe pri boju zoper ta pojav. Ugotovitve raziskave kažejo na izrazito pomanjkanje zaupanja državljanov v delovanje ključnih institucij oblasti.

Komisija se zaveda, da je boj zoper korupcijo tek na dolge proge, ki potrebuje kontinuirane dejavnosti. Občasne aktivnosti so vsekakor dobrodošle in hvalevredne, a sistemski korupciji se lahko učinkovito zoperstavimo le s spremembo sistema samega. Te pa terjajo čas, precejšnja finančna sredstva in, kot to ugotavlja tudi Transparency International, celosten pristop. Zagotovo pa morajo imeti podporo tudi v ustrezni zakonski podlagi, ki je pogoj usklajenega, dolgoročnejšega in premišljenega odziva na pojav korupcije.


Vse od nastanka komisije slednja ni imela realnih finančnih sredstev za izvedbo takih aktivnosti, zato je začela s pripravo in izvedbo bolj ciljno usmerjenih pristopov. Z združitvijo tako finančnih kot kadrovskih zmogljivosti na nivoju države in civilne družbe za izpeljavo takih aktivnosti bi bila izvedba celostnih aktivnosti vsekakor lažje dosegljiva in tudi učinkovitejša.‎
Pri izvajanju nadzora načrtov integritete v javnem sektorju, ki predstavljajo eno takih dolgoročnih, sistemskih orodij, katerih izvajanje spremlja komisija, slednja ugotavlja, da je za učinkovit boj dejansko potreben tudi premik v zavedanju vsakega posameznika. Nenazadnje lahko združevanje moči v aktivnostih resnično poveča možnosti za uspeh.


Komisija pa obenem ugotavlja, da je v poročilu Transparency International tudi statistika, ki jo komisija ne vidi kot nujno slabo; to, da se je malo manj kot tretjina vprašanih pripravljena  aktivno udejstvovati v boju proti korupciji, je glede na občutek brezizhodnosti, ki ga ostale statistike izražajo, presenetljiv in optimističen premik naprej, na katerem pa je potrebno graditi in ustrezno spodbuditi posameznike k ukrepanju. Pri tem se komisija zaveda pomanjkljivost zakonske ureditve sistema zaščite prijaviteljev in je nanje v preteklosti tudi že opozarjala. Želimo si, da bi bile te pomanjkljivosti v bližnji prihodnosti tudi sistemsko odpravljene, do takrat si pri obravnavi vsakega zaščitenega prijavitelja prizadevamo te pomanjkljivosti maksimalno zamejiti.


Glede na dane zaveze in z vizijo sprejete prioritete dela se zavedamo, da bo za rezultat potreben daljši čas, pri čemer verjamemo, da se bo trend tudi na področju zaupanja v delovanje komisije postopoma obrnil v pozitivno smer. Če pogledamo statistične podatke, že lahko zaznamo zametke dviga zaupanja v delovanje komisije. Komisija je namreč v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 10. 2016 prejela 564 prijav, ki so šle v predhodni preizkus. Za primerjavo lahko navedemo, da smo v istem obdobju lanskega leta prejeli 364 takih prijav.