Umetna inteligenca v boju proti korupciji v Rusiji

Umetna inteligenca v boju proti korupciji v Rusiji

Ruski državni Urad za vodenje projektov (dalje: urad) je predlagal avtomatizacijo nadzora nad ruskim pravosodnim sistemom, pri čemer naj bi umetna inteligenca pomagala analizirati napake in elemente korupcije v sodnih aktih.

Vodja urada Andrei Slepnev je v pismu predsedniku ruske vlade Dmitriju Medvedjevu predlagal vzpostavitev digitalnih temeljev ruskega pravnega sistema. Urad predlaga generiranje »elektronskih kod«, s katerimi bi avtomatizirali nadzor nad sodno prakso in s tem uporabili umetno inteligenco za standardizacijo sodnih odločb.

V uradu menijo, da bodo tovrstni ukrepi pomagali pri obvladovanju številnih izzivov, s katerimi se trenutno sooča ruski pravni sistem, kot so korupcija, različne interpretacije pravnih norm, predolga sojenja ter nepotrebna in netransparentna regulativa. Omenjene težave so v pismu opredeljene kot ključne ovire za investicije in gospodarski razvoj.

Prva faza digitalizacije bi pomenila identifikacijo »zastarelih, neizkoriščenih, neučinkovitih in dvomljivih norm« v pravnih in kazenskih predpisih, ki bi jih prilagodili ter uvedli priporočila za določitev kakovostnih norm. Sedanje norme bi nato katalogizirali v elektronskem referenčnem in pravnem okviru (v spletnih kodah). V tretji fazi digitalizacije bi sledila vzpostavitev računalniškega sistema pravne podpore, ki bi temeljil na umetni inteligenci. Za standardne sodne primere bi sistem samodejno ustvarjal dokumente, istočasno pa bi razvili tudi sistem za odkrivanje napak in elementov korupcije v sodnih postopkih.

Vir blizu uradu navaja, da bi morala umetna inteligenca pomagati vsaj pri preprečevanju podvajanja določb v pravnih aktih in pri določanju korupcijskih tveganj sprejetih ukrepov, za kar so v predlagani metodologiji tudi podana merila. Vendar pa vir hkrati ugotavlja, da bo celostna uvedba predlaganega sistema zahtevala tudi celovito spremembo prakse oblikovanja predpisov v Rusiji.

Iz neprofitne organizacije Pomoč pri razvoju korporativne zakonodaje opozarjajo, da mora biti v primeru avtomatizacije izvršilnega postopka »za strojem oseba«. »Robot bi moral pomagati, ne pa nadomeščati sodnikov ali odvetnikov, v vsakem primeru pa ne bi smel sprejemati nobenih odločitev,« je dejala Yelena Avakyan, izvršna direktorica organizacije. Po njenem mnenju avtomatizacija pravosodnega sistema ne upošteva »pravičnosti in morale«, za kar smo odgovorni ljudje.

Alexandra Nesterenko, predsednica Združenja za korporativno svetovanje, je dejala, da bi oblikovanje elektronskih kod lahko pomagalo pri odkrivanju pravnih protislovij že v fazi razvoja. Poleg tega bi avtomatizacija poenostavila delo sodišč v standardnih postopkih, kot je izterjava dolgov za javne službe ali posojila. Po njenem mnenju bi se umetna inteligenca lahko uporabljala pri birokraciji, sodniki pa bi še vedno izrekali sodbe.

Ministrstvo za pravosodje je pobudo urada pozdravilo.

Vir: Crime Russia