Nova protikorupcijska zakonodaja prinaša spremembe glede »žvižgačev«

Nova protikorupcijska zakonodaja prinaša spremembe glede »žvižgačev«

10. decembra je francoski parlament objavil nov Zakon o transparentnosti in boju proti korupciji. Kot rezultat tega je Francija začela uvajati tudi novejšo in močnejšo zaščito prijaviteljev. Nova določila naj bi poenotila doslej raznolika pravila in postopke za zaščito prijaviteljev. 

Nov zakon je rezultat dolgotrajnega zakonodajnega postopka med parlamentom in senatom. Nova pravila glede zaščite prijaviteljev so del novega paketa zakonov za boj proti korupciji, ki se osredotočajo na transparentnost in posodobitev gospodarske aktivnosti. Zakon se imenuje tudi »Sapin II« po svojem zagovorniku, ministru za finance Michelu Sapinu. Ta novi pravni okvir, ki bo sprejet v roku šestih mesecev, ustvarja močno novo delovno skupino, imenovano Protikorupcijska agencija, za preiskovanje in uveljavljanje njegovih določb. Med drugim Sapin II predvideva tudi postopke prijave nepravilnosti, ki se uporabljajo za podjetja s 50 ali več zaposlenimi.

Novi zakon prepoveduje povračilne ukrepe in diskriminacijo prijaviteljev, vsako discipliniranje ali kaznovanje s strani delodajalca, kot posledico prijave nepravilnosti, pa šteje za nično in neveljavno. Preprečevanje prijave nepravilnosti se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta in denarno kaznijo v višini do 15.000 evrov za posameznike ter 75.000 evrov za pravne osebe. V skladu z novo ureditvijo so zaposleni upravičeni do pomoči Agencije za boj proti korupciji za izgube, ki nastanejo kot posledica prijave.

Zakon določa tudi zaščito delodajalcev z uvedbo kazni za neutemeljene / zlonamerne obtožbe. Neutemeljene obtožbe zoper subjekta ali osebo z javnim pooblastilom lahko ima za posledico denarno kazen v višini do 45.000 evrov. Podobne obtožbe proti fizični osebi imajo lahko za posledico denarno kazen do 12.000 evrov.

Podjetja z najmanj 50 zaposlenimi morajo uvesti interne postopkovnike za primere prijave nepravilnosti preko svojih internih predpisov. Med postopkom prijave morajo identiteta prijavitelja, vsebina prijave, in oseba(-e), vključene v poročilo, ostati zaupne. Razkritje podatkov, ki bi lahko privedli do identifikacije prijavitelja, se kaznuje z do dve leti zapora in denarno kaznijo v višini do 50.000 evrov.

Če želi zaposleni podati prijavo, je postopek naslednji:
- Prijavitelj poda prijavo svojemu upravitelju ali posebej imenovani osebi (inšpektor podjetja, etični odbor ali druge s podobnimi vlogami).
- Če prijava ni obravnavana v razumnem roku, jo lahko prijavitelj naslovi na pravosodne organe, predstavnike osebja, zagovornika pravic, poznanega tudi kot varuh človekovih pravic, ali katero organizacija za prijavitelje, ki je registrirana vsaj pet let.
- Če tudi na tej točki prijava ni obravnavana, lahko prijavitelj nepravilnosti razkrije javnosti. Takšna razkritja so dovoljene samo, da se prepreči neposredno nevarnost za širšo javnost.
- Delodajalci morajo vse baze podatkov, ki se nanašajo na prijavo nepravilnosti in ki vsebujejo osebne podatke, posredovati Francoski agenciji za varstvo podatkov (CNIL). Delodajalci morajo zaposlene obvestiti o njihovi pravici do dostopa, spreminjanja ali brisanja vsebine, ki se v bazah podatkov o prijavah nepravilnosti nanašajo na njih. Žal pa novi zakon ne predvideva posebnih navodil ali standardov za to, kako naj se zaposlene obvesti o vsebini teh baz podatkov.