EACT

EACT

Evropsko protikorupcijsko usposabljanje (EACT – European Anti-Corruption Training) je trilateralni projekt, v katerem so sodelovale štiri protikorupcijske institucije treh držav: avstrijski zvezni urad za preprečevanje in boj proti korupciji (BAK – Federal Bureau of Anti-Corruption), slovaški urad za boj proti korupciji (Bureau of the Fight against Corruption), Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Komisija za preprečevanje korupcije. V EACT so vključene protikorupcijske institucije držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana.

Projekt je trajal dve leti (2011–2013), aktivnosti pa so vključevale dve konferenci in vzpostavitev treh tematskih delovnih skupin. Uvodna konferenca je potekala septembra 2011 v Avstriji, tri dvodnevna srečanja vsake delovne skupine pa so od leta 2012 potekala v vodilnih državah. Zaključna konferenca je bila leta 2013 v Sloveniji.

V sklopu projekta EACT – s sloganom "Praksa se povezuje s prakso" – je predvidena izdaja več priročnikov, vsebinski poudarek pa je na študiji primerov in izmenjavi praktičnih izkušenj.


Mejniki projekta

• 7. junij 2011, Dunaj, Avstrija – podpis memoranduma o soglasju glede sodelovanja pri izvedbi projekta EACT.

• 19.–24. september 2011, Baden in Laxenburg, Avstrija – otvoritvena konferenca dvoletnega trilateralnega projekta EACT.

Na konferenci je aktivno sodelovala tudi delegacija KPK, ki jo je vodil Rok Praprotnik, namestnik predsednika komisije. Predstavniki komisije so 22. septembra vodili celodnevno delavnico, na kateri so visokim uradnikom evropskih protikorupcijskih institucij predstavili nekatere aktivnosti komisije in NPU na področju preprečevanja korupcije, s poudarkom na transparentnosti delovanja države in porabe javnega denarja, načrtih integritete in lobiranju. Rok Praprotnik je na začetku poudaril pomen preventive pri preprečevanju korupcije, ki jo "lahko primerjamo s preventivno medicino, katere namen je preprečevati bolezni in poškodbe, da kasneje ni potrebno dolgotrajno in boleče zdravljenje". Direktor NPU Harij Furlan pa je ob tej priložnosti izpostavil pomen nekaterih orodij, ki so namenjena preventivi, kot denimo Supervizor, vendar so hkrati zelo uporabna tudi za preiskovalne organe. Gosta "slovenskega" dne v okviru EACT sta bila tudi predstavnik OECD in Diana Wallis, podpredsednica Evropskega parlamenta, zadolžena za transparentnost. Slovenski dan se je zaključil z okroglo mizo pod naslovom Več transparentnosti za manj korupcije.

• 23. september 2011, Laxenburg – vzpostavitev treh tematskih delovnih skupin, in sicer preventiva pod vodstvom Slovenije, odkrivanje in pregon (Avstrija) ter mednarodno sodelovanje (Slovaška). Tri dvodnevna srečanja vsake delovne skupine bodo v letu 2012 potekale v vodilnih državah.

• 17.–19. januar 2012, Dunaj – potekala je prva izmed treh delavnic na temo odkrivanja in pregona korupcije, ki jo je organiziral BAK.

• 26.–28. marec 2012, Ljubljana – KPK in NPU sta organizirala prvo izmed treh mednarodnih delavnic v okviru delovne skupine Preventiva.

Mednarodna delavnica z naslovom "Using technology and big data for preventing corruption and enhancing open governance" je bila namenjena izmenjavi dobrih praks s področja uporabe tehnologije, kot sredstva za učinkovit boj in preprečevanje korupcije. Potekala je v prostorih KPK, udeležili pa so se je predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana.

Cilj delavnice je bil dvig zavesti o tem, da je bila tehnologija do zdaj premalo uporabljena za namene preprečevanja korupcije in da bi lahko protikorupcijske institucije z obstoječimi javno dostopnimi bazami podatkov, njihovo povezljivostjo in učinkovitejšo rabo tehnologije že zdaj bolje obvladovale ogromen korpus podatkov. Ob začetku delavnice sta zbrane nagovorila predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič in v. d. direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Robert Črepinko.

»Tehnologij imamo veliko, vendar do zdaj še niso bile v zadostni meri uporabljene za preprečevanje korupcije. Samo akumuliranje podatkov ni dovolj, treba jih je pravilno organizirati za boljši nadzor nad lobiranjem, nasprotjem interesov, omejitvami poslovanja in drugim,« je povedal Klemenčič in dodal, da obstajajo orodja, s pomočjo katerih lahko z malo sredstvi dosežemo veliko.

Na delavnici so sodelovali še mag. Mitja Jermol, predstavnik Instituta Jožef Stefan, Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, dr. Matej Kovačič, koordinator analitike in informacijske varnosti na Komisiji za preprečevanje korupcije, Gašper Žejn, OpenData.si, in Marko Rakar, znani hrvaški bloger in aktivist za transparentnost.

• 17.–19. april 2012, Dunaj – potekala je druga izmed treh delavnic na temo odkrivanja in pregona korupcije, ki jo je organiziral BAK.

• 16.–18. maj 2012, Bratislava – potekala je prva izmed treh delavnic v okviru delovne skupine Mednarodno sodelovanje, ki jo je organiziral slovaški urad za boj proti korupciji.

• 11.–13. junij 2012, Bled – Komisija za preprečevanje korupcije in NPU sta v okviru delovne skupine Preventiva organizirala drugo od treh mednarodnih delavnic z naslovom »Preventivni ukrepi v boju proti korupciji – izmenjava dobrih praks« .

Delavnica je potekala na Bledu, udeležili pa so se je predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana. Tokrat je bila delavnica namenjena izmenjavi dobrih praks s področja preventivnih ukrepov v boju proti korupciji, saj je izvajanje aktivnosti osveščanja družbe o korupciji in njenih posledicah ter oblikovanje politike preprečevanja korupcije in krepitve integritete prioriteta vseh evropskih držav ter predvsem njihovih protikorupcijskih institucij.

Udeleženci so se osredotočili tudi na različne prakse držav pri urejanju področja ugotavljanja nasprotja interesov in se podrobno seznanili s smernicami in orodji za obvladovanje nasprotja interesov, ki jih je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in ki jih je v njenem imenu predstavil Janos Bertok, vodja oddelka OECD za integriteto v javnem sektorju. Predstavnik OECD je predstavil tudi dobre prakse različnih držav OECD pri opredelitvi in pripravi etičnih kodeksov v javnem sektorju ter različne mehanizme za njihovo uveljavitev, za katere je izpostavil, da so le-ti pomembni predvsem zato, ker uvajajo smernice, kako se vesti v primeru, ko dobimo, recimo, darila, vendar pa je to le del rešitve. Z analizo parlamentarnih etičnih kodeksov držav članic EU pa je udeležence seznanila dr. Katarina Žagar iz Državnega zbora RS.