Evropska unija (EU)

Evropska unija (EU)

Strategija notranje varnosti za EU določa oblikovanje evropskega modela varnosti, ki je temeljni element t. i. stockholmskega programa. V  njem je kot ena od petih ključnih groženj EU navedeno nedelovanje držav, ki so propadle zaradi uničujočih posledic sistemske korupcije. Nedelovanje države pa je le zadnja stopnja postopnega razpadanja družbe, ki jo s spodkopavanjem delovanja pravne države v javnem sektorju ter izkrivljanjem konkurence v zasebnem sektorju povzroča korupcija. Kot potencialne ukrepe strategija navaja, da je treba še naprej osveščati o potrebni nični toleranci do korupcije, spodbujati ukrepe za preglednost tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter še naprej krepiti neodvisne in močne organe pregona.

Z omenjeno strategijo je februarja 2010 špansko predsedstvo izpostavilo varnostne izzive EU in pozvalo Evropsko komisijo k pripravi predlogov ukrepov za njeno izvajanje. 22. novembra 2010 je Evropska komisija predstavila Sporočilo Komisije o izvajanju strategije notranje varnosti EU, v katerem predlaga, da naj bo poudarek na petih področjih, in sicer organiziranem kriminalu, terorizmu, kibernetski kriminaliteti, upravljanju meja in kriznem upravljanju. Za teh pet področij je opisanih 41 ukrepov, ki naj bi jih izvedli v naslednjih štirih letih.

Že v Sporočilu Evropske komisije iz leta 2009 – Območje svobode, varnosti in pravic za državljane – je bilo izpostavljeno, da bo treba na podlagi redne ocene prizadevanj EU in njenih članic vzpodbujati izmenjavo dobrih praks pri preprečevanju in pregonu korupcije, zlasti v okviru protikorupcijske mreže, ter na podlagi obstoječih sistemov in skupnih meril razviti kazalnike (za zgled bi lahko vzeli na primer sistem razvrščanja glede na zaznavo korupcije, ki ga je vzpostavila organizacija Transparency International), ki bodo omogočili merjenje prizadevanj v boju proti korupciji.

Evropska komisija je v letih 2010 in 2011 opravljala posvetovanja z državami članicami glede prihodnjega ocenjevanja protikorupcijskih naporov/ukrepov posameznih držav. 6. junija 2011 je sprejela protikorupcijski zakonodajni sveženj, ki vsebuje sporočilo o celoviti politiki boja proti korupciji v EU, sklep o uvedbi mehanizma poročanja EU o boju proti korupciji, poročilo o boju proti korupciji v zasebnem sektorju in poročilo o načinih sodelovanja EU v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope.

Politične skupine Evropskega parlamenta so 14. septembra 2011 na osnovi svežnja sprejele resolucijo Evropskega parlamenta o prizadevanjih EU za boj proti korupciji

V okviru Evropske komisije deluje tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF – European Anti-Fraud Office). Njegove ključne naloge predstavlja zaščita finančnih interesov EU ter boj proti prevaram, korupciji in drugim neustreznim ravnanjem, vključno s kršitvami znotraj evropskih institucij. OLAF usklajuje sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in jim zagotavlja potrebno podporo ter tehnično znanje za pomoč pri dejavnostih v boju proti prevaram. Prav tako prispeva k oblikovanju strategije EU za boj proti prevaram in je pobudnik zakonodajnih izboljšav.

OLAF: ec.europa.eu