Etično in zdravo delovno okolje 2012

S posvetom o obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v letu 2012 Komisija za preprečevanje korupcije zaključuje aktivnosti, ki jih je za osvetlitev te problematike izvajala v letih 2010, 2011 in 2012. Pri tem dodajamo, da priloženo gradivo ni lektorirano, za morebitne napake se bralcem vljudno opravičujemo. Ker so organizatorji in avtorji prispevkov svoje delo v celoti opravili brezplačno, je edini pogoj za uporabo in posredovanje teh gradiv upoštevanje nekomercialnih pogojev, dostopnih tukaj.

• Seminar in posvet o obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v letu 2012, organiziran v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Poudarek seminarja, ki je potekal 29. 11. 2012,  je bil na predstavitvi sodne prakse delovnega sodišča. Posebno pozornost so predavatelji in sodelujoči namenili spodbujanju etike in dobrega upravljanja, obvladovanju psihosocialnih tveganj bolezni in odklonskih pojavov v delovnem okolju, mediaciji in upravljanju sporov ter zaščiti javnih uslužbencev, ogroženih zaradi razkrivanja in prijav korupcije ter drugih nezakonitih in neetičnih ravnanj. Posvet je tudi letos potekal z namenom, ki ga sicer že od vsega začetka izraža programska misel organizatorjev, da bi skupaj spodbudili prizadevanja za zdravje, etiko in integriteto, kulturo spoštovanja človekovega dostojanstva ter preprečevanje korupcije v delovnem okolju javnega in zasebnega sektorja. Poleg tega pa je cilj skupnih prizadevanj pri spodbujanju etičnega in zdravega delovnega okolja razviti celosten pristop, tudi za zmanjševanje finančnih stroškov dela, ki nastajajo kot posledica absentizma, trpinčenja, korupcije, delovnih sporov, odškodninskih zahtevkov.

Spoznanja iz prakse kažejo, da so strukturni vzroki absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v delovnem okolju pogosto isti. Po različnih ugotovitvah medicinske, delovno-pravne, kazenskopravne in drugih strok ravno ti vzroki, če se nanje ne odzivamo, vodijo v razkroj medčloveških odnosov, bolezni, absentizem, diskriminacijo in trpinčenje. Konkretni primeri potrjujejo, da so v takšnem okolju izrazita tudi tveganja za korupcijo in ogrožanje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju s koruptivnimi nameni in cilji. Podobno v svoji študiji o pomenu zaščite posameznikov (ang. Whistleblower protection), ogroženih zaradi razkrivanja oz. prijavljanja korupcije ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD. Zaposleni, tako v javnem kot zasebnem sektorju, so s pojavi korupcije v delovnem okolju pogosto seznanjeni prvi, ker večinoma prvi občutijo posledice in so tako tudi med najpogostejšimi žrtvami fizičnega in psihičnega nasilja. Več v dokumentu OECD: Whistleblower Protection.

Različne vidike omenjene problematike so udeležencem predstavili dr. Polona Kovač (Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani), dr. Marija Molan (Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa), mag. Kornelija Marzel (namestnica Varuhinje človekovih pravic), mag. Klavdija Erjavec (okrožna sodnica, Delovno sodišče v Ljubljani), mag. Darko Krašovec (okrožni sodnik, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani), dr. Janez Novak (upokojeni vrhovni sodnik, svetnik, mediator), Tanja Metelko Lisec (Inštitut za Mediacijo Concordia) in mag. Bećir Kečanović (Komisija za preprečevanje korupcije), ki je vodil seminar in usmerjal razpravo.

Delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju 2011

Komisija za preprečevanje korupcije je skupaj s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Uradom Vlade RS za enake možnosti, Inšpektoratom RS za delo in Inštitutom za varovanje zdravja organizirala delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju ter možnostih za razvoj proaktivnega pristopa pri upravljanju tveganj in obvladovanju opisane problematike s pomočjo načrta integritete.

Posvet je nadaljevanje sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije in Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v letu 2010 pri ozaveščanju in razvoju skupnega znanja o preprečevanju trpinčenja in zaščite prijaviteljev korupcije v delovnem okolju (teme takratnega posveta si lahko preberete spodaj). Letos so se pridružili Urad za enake možnosti, Inštitut za varovanje zdravja in Inšpektorat za delo. V delu, ki se nanaša na pomoč pri sami zasnovi načrta integritete pa sodelujeta tudi Ekonomska fakulteta v Ljubljani in Uprava za informatiko pri Generalni policijski upravi.

Izzivi našega časa zahtevajo korenito miselno preobrazbo: mens sana in corpore sano – zdravje duha je neločljivo povezano z zdravjem telesa in obratno. Z drugimi besedami, absentizem, diskriminacija in korupcija so le del širšega problema, ki se v marsičem kaže kot rezultat zanemarjanja tega antičnega reka, ki opozarja na neločljivo povezanost duha in telesa v celoto človekove osebnosti. Tako tudi integritete posameznika, njegovih socialnih povezav, institucij družbe ter države ni mogoče ohranjati in ne krepiti brez zdravega telesa in okolja.

Delovni posvet je osredotočen na iskanje rešitev za učinkovitejše obvladovanje tveganj absentizma, diskriminacije in korupcije na ožjem področju dela javnih uslužbencev. S skupnimi prizadevanji za razvoj multidisciplinarnega in multiorganizacijskega znanja želimo rezultate na tem področju deliti z vsakim, ki ga zanima ta pristop pri iskanju boljšega, bolj zdravega in bolj srečnega življenja posameznika ter skupnosti kot celote.

Organizatorji posveta želimo, da javni sektor s proaktivnim pristopom pri obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije dodatno prispeva k skupnim naporom družbe ter države pri premagovanju gospodarske in finančne krize, s katero se soočamo.

Cilj skupnih prizadevanj je razvoj multidisciplinarnega in multiorganizacijskega znanja in rutin za večjo učinkovitost pri varovanju človekovega zdravja v delovnem okolju, spoštovanje človekovega dostojanstva v delovnem okolju ter krepitev pravne države, integritete, transparentnosti in odgovornosti za preprečevanje korupcije v delovnem okolju.

Vsebina posveta:

  • Ugotovitve iz raziskav o najpogostejših razlogih absentizma, trpinčenja, drugih tveganjih bolezni in aktivnostih za krepitev zdravja v delovnem okolju (dr. Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa)
  • Trpinčenje in drugi dejavniki kršitev pravic posameznika v delovnem okolju skozi sodno prakso delovnih sodišč (Metod Žužek, Višje delovno in socialno sodišče)
  • Kazenskopravni pogled na šikaniranje in druge kršitve pravic posameznika v delovnem okolju (Alenka Mordej, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani)
  • Delovanje Inšpektorata RS za delo na področju varovanja dostojanstva delavcev pri delu (Jasmina Rakita, Inšpektorat RS za delo)
  • Predstavitev rezultatov skupne ankete Urada za enake možnosti in Komisije za preprečevanje korupcije o obstoječem načinu preprečevanja trpinčenja v državnih organih in možnosti za razvoj proaktivnega pristopa na tem področju (mag. Sonja Robnik, Urad za enake možnosti)
  • Zaščita prijaviteljev korupcije, drugih protipravnih in neetičnih ravnanj ter sankcioniranje zlonamernih prijav (mag. Bećir Kečanović in Milena Podjed-Fabjančič, Komisija za preprečevanje korupcije)
  • Možnosti uporabe načrta integritete pri obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v delovnem okolju javnega sektorja (mag. Bećir Kečanović, Komisija za preprečevanje korupcije)
  • Primer dobre prakse (Maša Černelj, Upravna enota Maribor).

 Video vsebina posveta

Komisija za preprečevanje korupcije in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa o ozaveščanju in razvoju skupnega znanja o preprečevanju trpinčenja in zaščite prijaviteljev korupcije v delovnem okolju 2010

Delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju 2011

Evropska konferenca o spodbujanju duševnega zdravja ter dobrega počutja na delovnem mestu

V Berlinu je 3. in 4. marca 2011 potekala Evropska konferenca o spodbujanju duševnega zdravja ter dobrega počutja na delovnem mestu, Promoting Mental Health and Well-being at Workplaces.

Pokazala je, da se s problematiko odsotnosti z dela zaradi bolezni (zdravstveni absentitzem) soočajo v številnih državah. Kako zahtevno in hkrati nujno je iskanje ustreznih rešitev na tem področju, so na konferenci opozarjali znanstveniki in strokovnjaki različnih držav.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je predstavil ugotovitve, da smo zaradi odsotnost z dela zaradi bolezni v letu 2010 izgubili 10.508.484 delovnih dni. Bolniške odsotnosti so lani ZZZS stale 228,8 milijona evrov, kar predstavlja 9,5 odstotka vseh izdatkov zavoda.

Več o konferenci in siceršnjih prizadevanjih EU za promocijo zdravja si lahko preberete na tej povezavi.

Za dodatne informacije o problematiki zdravstvenega absentizma in prizadevanj za promocijo zdravja v Sloveniji predlagamo ogled naslednjih spletnih povezav:

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDŠP)

Inštitut za varovanje zdravja (IVZ): podatki o bolniškem staležu

ZZZS: Kako uspešno obvladovati zdravstveni absentizem v slovenskih podjetjih in ustanovah

Ministrstvo za zdravje: Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja

Ministrstvo za javno upravo: Kadrovska poročila s podatki o izpadu delovnih ur zaradi zdravstvenega absentizma po letih
 

Posvet o javni etiki in integriteti ter predstavitev zbornika: Odgovornost za skupne vrednote

Komisija za preprečevanje korupcije je 8. 11. 2012 skupaj z avtorji predstavila monografijo – zbirko prispevkov o javni etiki in integriteti s poudarkom na odgovornosti za skupne vrednote. Monografijo je komisija izdala v okviru pristojnosti pri spodbujanju javne etike, integritete, preprečevanja korupcije in krepitve pravne države. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, je tudi tokrat potekal v dvorani Državnega sveta.

V uvodnem delu predstavitve monografije – udeležilo se je prek 80 slušateljev – je predsednik komisije Goran Klemenčič pozdravil navzoče in poudaril, da se je treba k vprašanjem javne etike znova vračati, odpirati in širiti prostor razprave o skupnih vrednotah in integriteti v javnem, družbenem prostoru: »Ne kot nadomestilo za razprave o pravni državi, načinu in kvaliteti vladanja, ampak kot njihova podstat. Vladavina prava brez etične in vrednostne podstati ter občutka za odgovornost ne more opravljati svoje ključne naloge – postavljati meje dveh demokraciji lastnih anomalij: diktature javnega mnenja in inertne koruptivnosti oblasti. Danes se moramo tega zavedati bolj kot kadarkoli prej.«

Po nastopu nekaterih avtorjev, ki so predstavili ključne poudarke strokovnih prispevkov, zbranih v monografiji, so svoje videnje etike in integritete v javnem prostoru s prisotnimi delili tudi drugi udeleženci posveta.

Urednik in soavtor monografije mag. Bećir Kečanović je povzel, da razmere in tudi naravne okoliščine vse bolj opozarjajo na potrebo po novem, spremenjenem odnosu do tega, kar nam je vsem skupno, pri čemer je imela etika od nekdaj odločilno vlogo. Udeležence je seznanil, da je sicer razprava o javni etiki in integriteti že prerasla okvire in pristojnosti komisije in izrazil upanje, da bo monografija služila kot eno od izhodišč za nadaljevanje razprave o teh pomembnih vprašanjih v širšem družbenem prostoru. Ob tem je ponovno poudaril znane besede Antona Trstenjaka: »Ker noben rod ne more poznejšim posredovati vrednot, ki jih je sam zapravil, je naša skupna naloga 'prepoznati znamenja časa', ki nas ogovarjajo in nam sproti razgrinjajo kopreno trenutka, v katero je zavita sedanjost. Znamenja nas kličejo na odgovornost, oživljajo v nas zavest svobodnosti in nas spodbujajo k ustvarjalnosti. Kdor prepozna znamenja časa, v katerem živi, ta reši svoj trenutek in preživi.«

Sicer je javno razpravo o teh vprašanjih komisija začela leta 2009 – po ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti korupciji – v kateri so sodelovali pravni strokovnjaki, filozofi in teologi. Skupno sporočilo je že na prvem srečanju potrdilo večno resnico, da so univerzalne vrednote človečnosti – dostojanstvo, sočutje, sožitje, vladavina prava, mir in varnost – tako življenjsko pomembne za vse, da jih moramo enako spoštovati, ne glede na siceršnje razlike. Nadaljevanje razprave o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru je v letu 2010 sovpadalo z zakonodajnim postopkom za sprejem Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Razprava v letu 2011 pa je bila organizirana v počastitev 20. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije in dneva Konvencije ZN proti korupciji.

 

Zbornik Odgovornost za skupne vrednote