Represivni ukrepi

 

NEFORMALNI UKREPI

Obliko represivnih ukrepov in družbenega nadzora lahko predstavljajo že neformalne sankcije, ki so lahko za storilca celo hujše od formalnega kaznovanja. Tipičen primer tovrstnih sankcij je sramotitev v medijih. Ne samo, da je kršitelj medijsko izpostavljen, zaradi česar njegovo morebitno koruptivno ravnanje postane znano širši javnosti, ampak pogosto negativne posledice medijske izpostavljenosti doživljajo tudi njegovi družinski člani. Pogosta oblika neformalnih sankcij je tudi šikaniranje v okolju, v katerem posameznik prebiva oziroma deluje. Tudi šikaniranje ni nujno omejeno le na posameznika, temveč tudi na njegove družinske člane in prijatelje.

Problematično pri neformalnih sankcijah je, da te pogosto nastopijo še preden je neizpodbitno jasno, da je nek posameznik dejansko storil koruptivno ravnanje. S tem lahko velikokrat zaradi nepravične sodbe za posameznika nastane nepopravljiva škoda – izguba ugleda in dobrega imena. Če pa te sankcije nastopijo kot rezultat dokazane krivde, predstavljajo odziv imunskega sistema družbe na kršitve integritete.

DISCIPLINSKI UKREPI

Kršitve kodeksov etike in drugih notranjih predpisov organizacije, ki določajo dolžno ravnanje, so lahko podlaga za disciplinske postopke. Ker predstavlja kršitev dolžnega ravnanja kršitev delovnih obveznosti, ima lahko za posledico tudi izredno prekinitev delovnega razmerja.

SANKCIJE V KAZENSKIH IN PREKRŠKOVNIH POSTOPKIH

Kršitve dolžnega ravnanja lahko predstavljajo prekršek ali kaznivo dejanje. Kadar gre za dejanja, ki jih država dojema kot  za družbo manj škodljiva, so le-ta obravnavana kot prekršek in so sankcije za njih milejše. Bolj škodljiva ravnanja pa so opredeljena kot kazniva dejanja in so deležna strožjih sankcij.

Komisija ni pristojna za obravnavo kaznivih dejanj, niti nima policijskih pooblastil, vendar pa sodeluje pri odkrivanju kaznivih dejanj s policijo in tožilstvom. Komisija sama tako preiskuje le tiste nepravilnosti, ki so opredeljene v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Kršitve, pri katerih ugotovi sum kaznivega dejanja, pa odstopi policiji ali tožilstvu.

Koruptivna ravnanja, ki so obenem tudi kazniva dejanja, posebej opredeljuje Kazenski zakonik RS (KZ-1):

  • Kršitev proste odločitve volivcev (151. čl.)
  • Sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. čl.)
  • Nedovoljeno sprejemanje daril (241. čl.)
  • Nedovoljeno dajanje daril (242 čl.)
  • Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen)
  • Jemanje podkupnine (261 čl.)
  • Dajanje podkupnine (262 čl.)
  • Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263 čl.)
  • Dajanje daril za nezakonito posredovanje (264 čl.).