Drugo

Področje korupcije na različne načine opredeljuje tudi vrsta drugih mednarodnih aktov, od katerih se nekateri izrecno nanašajo na Republiko Slovenijo, drugi, ki niso obvezni (in zato tudi še neprevedeni), pa predstavljajo zgolj neobvezne usmeritve za delo držav pri preprečevanju in zatiranju korupcije. Najaktivnejše mednarodne organizacije na področju boja proti korupciji so Svet Evrope  GRECO, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD in Organizacija združenih narodov.

Profil Republike Slovenije

 

POROČILA GRECO, OECD in UNODC O SLOVENIJI

Prvi ocenjevalni krog je potekal od 1. 1. 2000 do 31. 12.  2001, in je v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Statuta GRECO temeljil na naslednjih določbah:

  • vodilno načelo 3 (organi, zadolženi za preprečevanje, preiskovanje, pregon in razsojanje o korupcijskih kaznivih dejanjih: pravni status, pooblastila, sredstva za zbiranje dokazov, neodvisnost in avtonomija)
  • vodilno načelo 7 (specializirane osebe ali organi za zatiranje korupcije, sredstva, ki jih imajo na razpolago)
  • vodilno načelo 6 (imuniteta pred preiskavo, pregonom in sojenjem o korupciji).

 

 

Drugi krog ocenjevanja je potekal med 1. januarjem 2003 in 30. junijem 2005, v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Statuta GRECO pa je obravnaval naslednje teme:

  • Tema I – Premoženjska korist, pridobljena s korupcijo: vodilni načeli 4 (zaseg in zaplemba premoženjske koristi, pridobljene s korupcijo) in 19 (povezave med korupcijo in pranjem denarja/organiziranim kriminalom), ki ju za članice, ki so ratificirale Kazenskopravno konvencijo o korupciji (ETS 173), dopolnjujejo 13. člen, tretji odstavek 19. člena in 23. člen konvencije;
  • Tema II – Javna uprava in korupcija: vodilni načeli 9 (javna uprava) in 10 (javni uslužbenci);
  • Tema III – Pravne osebe in korupcija: vodilni načeli 5 (pravne osebe) in 8 (davčna zakonodaja), ki ju za članice, ki so ratificirale Kazenskopravno konvencijo o korupciji (ETS 173), dopolnjujejo 14. člen, 18. člen in drugi odstavek 19. člena konvencije.

 

 

Tretji krog ocenjevanja, ki se je začel 1. januarja 2007, ocenjuje naslednje teme:

  • Tema I – Inkriminacije: členi 1a in 1b, 2-12, 15-17, prvi odstavek 19. člena Kazenskopravne konvencije o korupciji (ETS 173)1, členi 1-6 Dodatnega protokola h kazenskopravni konvenciji o korupciji2 (ETS 191) in Vodilni princip št. 2 (inkriminacija korupcije).
  • Tema II – Transparentnost financiranja političnih strank: členi 11, 12, 13b, 14 in 16 Priporočila št. Rec (2003) 4 o splošnih pravilih proti korupciji pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj, in – bolj splošno – Vodilni princip št. 15 (financiranje političnih strank in volilnih kampanj).

 

 

Četrti krog ocenjevanja, ki se je začel v letu 2012, ocenjuje naslednje teme:

  • Preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih

 

 

Ocenjevanje OECD (poročila so v angleškem jeziku)

 

Ocenjevanje UNODC

 

SVET EVROPE

 

ORGANIZACIJA ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ – OECD

 

ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV

SMERNICE OECD ZA VEČNACIONALNE DRUŽBE

Republika Slovenija je od julilja 2010 članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD. Gre za organizacijo, ki združuje 30 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikujejo svetovne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Članstvo Republiki Sloveniji prinaša nove obveznosti in dejavnosti na različnih področjih.

Republika Slovenija je leta 2002 pristopila k Deklaraciji OECD o mednarodnih naložbah in večnacionalnih družbah. Deklaracija izraža vrednote in standarde, ki so pomembna sestavina splošne družbene odgovornosti gospodarskih družb. Vsebuje štiri ključne instrumente na področjih, ki se močno prepletajo in dopolnjujejo, eden od instrumentov pa so tudi Smernice OECD za večnacionalne družbe. Gre za usklajena priporočila, ki jih vlade podpisnice Deklaracije naslavljajo na večnacionalne družbe v tuji lasti, ki delujejo na ozemlju posamezne države, ali na domače družbe, ki vlagajo v tujino in delujejo kot večnacionalne družbe po merilih OECD. Smernice so celovit in splošen kodeks odgovornega ravnanja večnacionalnih družb, ki dopolnjujejo notranjo zakonodajo, nastale pa so prav zaradi globalizacije in nadnacionalnih dejavnosti gospodarskih družb. Za družbe niso pravno zavezujoče, so pa moralno zavezujoč dokument, ki bi moral biti podlaga za družbeno odgovorno ravnanje vlad in zasebnega sektorja. Vsebujejo prostovoljna načela in standarde za odgovorno poslovno ravnanje v skladu z veljavnim pravnim redom.

Smernice med drugim urejajo tudi področje boja proti podkupovanju, pri čemer določajo, da podjetja ne smejo neposredno ali posredno ponujati, obljubljati, dajati ali zahtevati podkupnine ali neprimerne prednosti, da bi pridobila ali ohranila posel ali drugo nedopustno prednost. Prav tako ne smejo dopustiti vplivanja ali dopuščati, da se od njih pričakuje podkupnina ali druga neprimerna prednost. Podjetja naj zlasti:

  • ne ponujajo plačila kakršnegakoli dela pogodbene vrednosti javnim uslužbencem ali zaposlenim pri poslovnih partnerjih ali ne popuščajo zahtevam za taka plačila
  • poskrbijo, da so nagrade zastopnikom sorazmerne ali namenjene zgolj za zakonite storitve
  • povečujejo preglednost svojih dejavnosti pri zatiranju podkupovanja in izsiljevanja
  • spodbujajo ozaveščenost zaposlenih in ravnanje v skladu s politiko podjetja pri zatiranju podkupovanja in izsiljevanja
  • sprejemajo sisteme nadzora nad upravljanjem, ki naj odvrača od podkupovanja in koruptivnih praks
  • ne dajejo nezakonitih prispevkov kandidatom za javno funkcijo ali političnim strankam ali drugim političnim organizacijam                                                                                                                       

 

Za več informacij o Smernicah OECD za večnacionalne družbe kliknite tukaj.