Dolžnosti lobirancev

Lobiranci lahko privolijo v stik z lobistom šele po preverbi, ali je lobist vpisan v register lobistov (razen izjem, ki jih določa ZIntPK). Lobiranec o vsakem stiku z lobistom sestavi zapis, v katerem navede podatke o lobistu, nato pa zapis o stiku z registriranim lobistom v roku treh dni posreduje v vednost svojemu predstojniku in komisiji.

Če bi pri stiku z lobistom lahko prišlo do nasprotja interesov, je lobiranec dolžan stik odkloniti in o tem izdelati zapis, ki ga mora prav tako v roku treh dni posredovati svojemu predstojniku in komisiji.

V primerih:

  • če lobist ni vpisan v register lobistov,
  • če lobist posreduje netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije,
  • če lobist pri lobiranju ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev ali
  • če lobist lobira izven okvirov, ki jih določa ZIntPK,

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           

so lobiranci dolžni v roku desetih dni od poskusa lobiranja tovrstne stike prijaviti komisiji.

Lobiranci morajo biti prav tako pozorni na lobiste (izjeme), katerim se po noveli ZIntPK ni treba registrirati, a so lobiranci komisiji kljub temu dolžni poročati o vsakem stiku z njimi, ki ustreza definiciji lobiranja. Če lobiranec oceni, da so ti stiki nezakoniti ali v nasprotju z namenom ZIntPK, so jih dolžni zavrniti in o tem v desetih dneh obvestiti komisijo.