Zakaj urediti lobiranje?

Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov in lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Pri tem je naloga komisije zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to pa je učinkovit nadzor javnega sektorja, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in zadeve, kot jih določa ZIntPK.

Na drugi strani je enako pomembno osveščanje posameznikov, institucij javnega sektorja in civilne družbe. Gre za osveščanje o pristojnostih komisije na področju lobiranja ter možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno sodelovanje posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem, vključno s samoregulacijo zainteresiranega (stanovskega) združenja lobistov.

Določbe ZIntPK izhajajo iz načela javnosti - tj. odkritega, transparentnega lobiranja. Smisel tega načela je v preprečevanju zakulisnega in klikarskega delovanja v javnih zadevah. Dejanski vplivi interesnih organizacij na politične odločitve morajo biti pregledi, javni, odkriti, s čimer se lobirance zavaruje pred morebitnimi sumljivimi pritiski, vsiljevanji, nadlegovanji in tudi morebitnimi poskusi podkupovanja, hkrati pa se interesnim organizacijam omogoči objektivno in zakonito posredovanje njihovih interesov političnim odločevalcem.