Dolžnost prijave

Vsakdo, ki verjame, da ima določeno ravnanje v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava, znake korupcije, lahko komisiji poda prijavo.

Prijavitelj lahko prijavo o koruptivnem ravnanju poda tudi drugemu pristojnemu organu. Za sprejem ovadb o sumu storitve kaznivega dejanjega sta pristojna organa državno tožilstvo in policija, komisija pa je pristojna za obravnavo sumov korupcije (ki ne pomeni storitve kaznivega dejanja) in drugih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki velja tudi za ministre in druge funkcionarje, od javnih uslužbencev zahteva, da pristojnim organom prijavijo vsak dokaz, navedbo ali sum nezakonitega ali kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javnih nalog, za katere so izvedeli med zaposlitvijo ali v zvezi z njo.

Komisija je zavezana ščititi identiteto prijavitelja, vendar le, če je ta prijavo podal v dobri veri, da je ta resnična. V kolikor komisija ugotovi, da je neka prijava zlonamerna, da torej ni podana z resničnim namenom ugotoviti, ali je sum koruptivnega ravnanja v prijavi utemeljen, temveč recimo zato, da se obravnavani osebi s prijavo škodi, lahko komisija prijavitelju, ki je podal tako zlonamerno prijavo, v postopku o prekršku izreče globo v znesku od 1000 do 2000 evrov. Več o zaščiti prijaviteljev lahko najdete tukaj.