Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 160

Ravnanje agencije Republike Slovenije, ki pri dodeljevanju nepovratnih sredstev ne spoštuje razpisanih pogojev in kljub njihovemu neizpolnjevanju gospodarski družbi dodeli nepovratna sredstva, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) na seji dne 20.2.2009 sprejela

Načelno mnenje številka 160

  • Ravnanje agencije Republike Slovenije, ki pri dodeljevanju nepovratnih sredstev ne spoštuje razpisanih pogojev in kljub njihovemu neizpolnjevanju gospodarski družbi dodeli nepovratna sredstva, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija je prejela prijavo suma korupcije, v kateri prijavitelj navaja, da je gospodarska družba prejela od državne institucije nepovratna sredstva za investicijo za razširitev svoje dejavnosti, kljub temu, da za investicijo ni imela gradbenega dovoljenja in s tem ni izpolnjevala razpisanih pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev.

Pristojnost Komisije, da daje načelna mnenja, ureja 2. alineja 18. člena ZPKor, v 3. alineji 2. člena ZPKor pa je določeno, kaj v tem primeru pomeni beseda korupcija. Pristojnost dajanja načelnih mnenj iz 2. alineje 18. člena ZPKor je natančneje urejena v 1. alineji 13. člena Poslovnika komisije, ki določa: Komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. V drugem odstavku istega člena Poslovnika pa je prav tako določeno, da mnenja komisije iz prve alineje prejšnjega odstavka nimajo pravnih ali materialnih posledic. Komisija poudarja, da sprejemanje načelnih mnenj ni postopek odločanja o pravicah in dolžnostih posameznika, saj že sam pojem načelno mnenje pove, da gre za neobvezne smernice, po katerih nedoločeno število neidentificiranih subjektov lahko ali pa tudi ne oblikuje svoje ravnanje, da se izognejo situacijam, v katerih lahko zapadejo tveganjem korupcije.

Komisija poudarja, kar je v odločbah ugotovilo že Ustavno sodišče Republike Slovenije, da preprečevanje korupcije izhaja iz samih temeljev pravne države. Pri tem pa ne gre le za preprečevanje posledic kršitev dolžnega ravnanja in omogočanja neupravičene koristi, temveč za preprečevanje samih vzrokov oziroma tveganj, ki do takšnih kršitev in neupravičenega okoriščanja lahko privedejo. Namen preprečevanja korupcije je predvsem v tem, da do posledic sploh ne pride. Zaradi tega Komisija opozarja, tako kot večkrat doslej, da ne ugotavlja subjektivne odgovornosti udeležencev obravnavanega primera, niti konkretnih posledic njihovega ravnanja, ker za to ni pristojna, ampak se v načelnih mnenji opredeljuje do dejanskega stanja, se pravi do vzrokov in tveganj za korupcijo, ki ga primerja z zakonsko definicijo iz 3. alinee 2. člena ZPKor. Na ta način oblikuje protikorupcijske standarde, pravila in vzorce zaželenega vedenja, ki korupcijo preprečujejo tako, da se ljudje sami, brez zunanje prisile izogibajo že vzrokom in tveganjem za njen nastanek, ne le posledicam.

Komisija je na podlagi 11. člena Zakona o preprečevanju korupcije ( ZPKor, Uradni list RS 2/04 in sprem.) pozvala agencijo, da navedbe prijavitelja pojasni in priloži ustrezno gradivo. Pozvala je tudi občino in gradbeno inšpekcijo, da podata pojasnila o ukrepih s svojega področja.

Agencija je podala pojasnila in priložila gradivo, ravno tako pristojna gradbena inšpekcija in občina, inšpekcija pa je priložila tudi zapisnike o ogledu in izdane odločbe.

Na podlagi razpoložljive dokumentacije in pojasnil Komisija ugotavlja:

Agencija RS je v prvi polovici leta 2006 v Uradnem listu RS objavila razpis in pozvala zainteresirane fizične in pravne osebe, da se prijavijo na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev. Razpis je temeljil na Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Ur.l.RS št.45/04 in 10/05). Sredstva so med drugim bila namenjena tudi za naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji.

Med pogoji za dodelitev sredstev je bil tudi pogoj pod zaporedno številko 13, da v kolikor gre za gradbene ukrepe, mora prosilec sredstev predložiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo in vsa ustrezna pridobljena dovoljenja. Med navodili o obveznih prilogah k vlogi je pod priloga VII. 2.7 navedeno: “Priloži se veljavno in pravnomočno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo ali potrdilo pristojnega občinskega organa, da gradbeno dovoljenje oziroma lokacijska informacija ni potrebna.”

Na razpis se je prijavila tudi gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, ki je kandidirala s projektom obnove stare kmečke hiše za oddajanje sob in izvajanje dejavnosti kmečkega turizma.

Čez nekaj časa je agencija na podlagi popolne vloge gospodarski družb izdala odločbo o odobritvi nepovratnih sredstev, pozneje pa z navedeno gospodarsko družbo podpisala pogodbo o sofinanciranju naložbe v višini 21.804.919,00 SIT. V pogodbi je bil s strani agencije določen tudi skrbnik pogodbe.

Skrbnik pogodbe je večkrat kontroliral upravičenost izplačil in uveljavljanja določenih stroškov ter tudi zavrnil uveljavljanje stroškov, ki niso bili v skladu z razpisom.

Dne 14.7.2006 je skrbnik pogodbe zaprosil upravno enoto za pojasnilo, da podajo mnenje ali za predvidena dela gospodarske družbe zadostuje lokacijska informacija ali je potrebno gradbeno dovoljenje. Upravna enota je dogovorila, da je njihova pristojnost podana šele ob predložitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja in ne prej. O predmetni zadevi se ne morejo izreči, ker vloga ni bila podana.

Enako je Komisiji odgovorila tudi občina. Občina prejema v vednost vsa gradbena dovoljenja od upravne enote. Za omenjeno družbo ga niso prejeli. Izdana je bila le lokacijska informacija, ki pa ne zadostuje za rekonstrukcijo objekta v takem obsegu. Iz lokacijske informacije je razvidno, da mora stranka zaradi posegov na parcelah, ki so v varovanem pasu občinske ceste, pridobiti projektne pogoje ter soglasja na projektne pogoje občine. Stranka oziroma gospodarska družba po trditvah občine ni nikoli zaprosila za izdajo navedenih soglasij. Prav tako omenjeni stranki niso bili podani projektni pogoji za vodo in kanalizacijo, ker vloga ni bila popolna.

Na temelju navedenega je skrbnik pogodbe preko predstojnikov predlagal, da se opravi pregled pred izplačilom zahtevka za investicijo, upoštevajoč, da gre za zaključek naložbe. Pregled naj se opravi skupaj z gradbenim inšpektorjem.

Dne 21.9.2007 je pooblaščena oseba agencije opravila kontrolni pregled na kraju in izdelala zapisnik. Na željo agencije je ogled opravila tudi gradbena inšpektorica.

Gradbena inšpektorica je na podlagi ogleda objekta investitorja zavezancu izdala odločbo o vzpostavitvi prejšnjega stanja na objektu, ker je gradnja nelegalna, saj bi investitor glede na obseg in naravo posegov v objekt, moral pridobiti gradbeno dovoljenje.

Na podlagi ogleda je pozneje pooblaščeni kontrolor napisal poročilo o ogledu na kraju samem in v njem zapisal, da upravičenec ni pridobil gradbenega dovoljenja in glede na ugotovitve predlagal, da investicija ni izvedena ustrezno. Zaradi navedenega je vodja službe za kontrolo agencije poslala dopis s prilogami vodji sektorja s predlogom, da se zahtevek ne odobri.

Kljub odklonilnemu predlogu službe za kontrolo, je vodja oddelka potrdila poročilo o utemeljenosti porabe sredstev (obrazec EPD 15), v katerem je pod točko 3.4.2. “Ali je naložba glede na preverjanje na kraju samem ustrezna?” podčrtala DA in obkrožila sklepno ugotovitev “Ugotavlja se, da je bil namen dodeljenih sredstev dosežen ter, da so sredstva uporabljena v skladu s pogodbo o sofinanciranju in aneksom”.

Vodja sektorja je nato službi za finance poslala dopis, v katerem naroča, da se sredstva navedeni družbi sprostijo, ker je dne 16.8.2007 poslala zadnji zahtevek z dokazili o zaključku investicije in s tem izpolnila vse obveznosti iz pogodbe.

Agencija v svojih pojasnilih Komisiji trdi, da je odobrila investicijo, ker je investitor odpravil ugotovljene pomanjkljivosti, in ker je pridobil uporabno dovoljenje s strani upravne enote.

Komisija je pri preveritvi teh navedb ugotovila, da je investitor res odpravil nekaj manjših pomanjkljivosti, kot je postavitev označevalne table, na kateri je zapisano, da sta projekt sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija, ni pa pridobil gradbenega dovoljenja, kar je največja pomanjkljivost, ki jo je ugotovila tudi gradbena inšpektorica in zapisal v svoje poročilo tudi kontrolor agencije.

Uporabno dovoljenje upravne enote, na katerega se sklicuje agencija, je bilo izdano lastniku stavbe na podlagi Zakona o graditvi objektov, za objekt pred letom 1967 (ker je objekt zgrajen leta 1942). Investitor pa ni pridobil uporabnega dovoljenja za adaptirani del objekta (prezidave, zamenjave stropov ipd), v katerem je na novo uredil sobe za oddajanje turistom in s tem spremenil namembnost objekta.

Za ta del je pridobil od upravne enote odločbo o kategorizaciji štirih apartmajev v kategorijo z 2 zvezdicama. Upravna enota je to odločbo izdala na podlagi Pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Ur.l. RS št. 29/97, 51/98, 46/05 in 92/06), ki določa, da za dve zvezdici zadostuje samoocenitev in dokazila o registrirani dejavnosti, brez predložitve ocenitve ocenjevalca in ogleda na terenu.

Komisija na podlagi razpoložljive dokumentacije in podanih pojasnil ugotavlja, da so uradne osebe agencije RS kršile dolžno ravnanje, ker so kljub ugotovitvam kontrolnih služb na terenu in predlogom kontrolnih služb, da se investicija ne odobri, ker investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja (kar je bil eden izmed pogojev razpisa), odobrile investicijo kot ustrezno in naročile izplačilo subvencije v celoti.

Komisija je mnenja, da v izreku opisano ravnanje ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 160
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar