Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 138

Ravnanje zdravstvenega osebja, ki upravičencu do medicinsko tehničnega pripomočka ob odhodu iz ordinacije ne izročijo naročilnice, ki omogoča upravičencu svobodno izbiro med ponudniki medicinsko tehničnih pripomočkov skladno s pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje, temveč njegovo naročilnico izročijo ponudniku medicinsko tehničnih pripomočkov, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 7.7.2008 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 138

  • Ravnanje zdravstvenega osebja, ki upravičencu do medicinsko tehničnega pripomočka ob odhodu iz ordinacije ne izročijo naročilnice, ki omogoča upravičencu svobodno izbiro med ponudniki medicinsko tehničnih pripomočkov skladno s pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje, temveč njegovo naročilnico izročijo ponudniku medicinsko tehničnih pripomočkov, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je dne 12.5.2008 prejela dopis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v zvezi s problematiko preskrbe z medicinsko tehničnimi pripomočki (MTP) v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS je v posredovanem dopisu pojasnil, da “prejema telefonske klice oseb, ki se ne želijo predstaviti in anonimne prijave, iz katerih je razvidno, da nekateri vključeni v procese zagotavljanja MTP pridobivajo protipravno materialno korist, kar bi radi preprečili“. Iz prejetih prijav ugotavljajo:

  • povezave ponudnikov MTP z zdravniki in medicinskimi sestrami, ki naročilnic ne izročajo upravičenim zavarovanim osebam, ampak ponudnikom MTP
  • ponudniki MTP le-teh ne izdajajo v specializiranih prodajalnah, ampak jih medicinske sestre izročajo upravičenim osebam na domu,
  • ponudniki MTP izdajajo manjše število MTP od predpisanih,
  • itd.

ZZZS izvaja nadzor nad upravičenim predpisovanjem MTP pri izvajalcih zdravstvenih storitev skladno s svojimi pristojnostmi, vendar v vsebino tovrstnega nadzora ne sodi ugotavljanje in razkrivanje povezanosti med ponudniki MTP in zdravstvenega osebja.

Pristojnost Komisije, da daje načelna mnenja, ureja 2. alineja 18. člena ZPKor, v 3. alineji 2. člena ZPKor pa je določeno, kaj v tem primeru pomeni beseda “korupcija”. Pristojnost dajanja načelnih mnenj iz 2. alineje 18. člena ZPKor je natančneje urejena v 1. alineji 13. člena Poslovnika komisije, ki določa: Komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. V drugem odstavku istega člena Poslovnika pa je prav tako določeno, da mnenja komisije iz prve alineje prejšnjega odstavka nimajo pravnih ali materialnih posledic. Komisija poudarja, da sprejemanje načelnih mnenj ni postopek odločanja o pravicah in dolžnostih posameznika, saj že sam pojem “načelno mnenje” pove, da gre za neobvezne smernice, po katerih nedoločeno število neidentificiranih subjektov lahko ali pa tudi ne oblikuje svoje ravnanje, da se izognejo situacijam, v katerih lahko zapadejo tveganjem korupcije.

Iz pisnega gradiva v zadevi dobav pripomočkov za nego stome, je razvidno, da eden od dobaviteljev ne izvaja dobave MTP upravičencem preko izdajnih mest, temveč preko pri njih zaposlenih medicinskih sester, ki ob “brezplačni storitvi nege na domu” vršijo dobavo MTP za nego stome. Dobavitelj naj bi pridobival svoje “kupce” od bolnišničnega osebja že v času, ko so le-ti kot pacienti v bolnišnicah oz. pred njihovim odpustom. Prijavitelj je v prijavi z dne 24.4.08 zapisal, da je pravico do izbire dobavitelja upravičencu oz. pacientu ta dobavitelj odvzel na način, da “pod krinko takojšnje pomoči po operaciji dobi od zdravstvenega osebja v bolnišnicah vse informacije o pacientih in izkoristi pacientovo zdravstveno stanje za svojo pridobitno dejavnost, saj si že v bolnici zagotovi pot do pacientovega doma pod krinko nege na domu”. Prav tako pacienti že v času hospitalizacije prejmejo v podpis izjavo o dopustitvi obiska na domu in brošure z opisom brezplačne storitve in materialov, ki jih bodo potrebovali po odpustu iz bolnišnice. Na svoji spletni strani ta družba ponuja nagrade “zvestobe” za njim izročene naročilnice za MTP s strani pacientov – stomistov. Posamezna enkratna nabava naj bi znašala povprečno od 350 do 450 €, na letnem nivoju pa od 5.500 do 6.500 €. Posameznemu zdravniku je prepuščena pravica, da predpiše pacientu tudi večjo količino MTP. Dobavitelj izvaja nabavo MTP pri drugi gospodarski družbi, ta pa je organizator brezplačnega združenja pacientov, ki nudi brezplačni informator o proizvodih, dodatna stimulativna darila, nagradna žrebanja, itd. Z obiski na domu dobavitelj torej od pacientov pobira naročilnice in jim vroča MTP, za vsak obisk jim prizna na njihovi kartici zvestobe “eno nalepko”, z desetimi zbranimi nalepkami je pacient upravičen do prejema nagrade (sesalec, žar, mešalnik, parni likalnik, mikrovalkovka, DVD predvajalnik), konec leta pa še sodeluje v žrebanju za enotenski oddih za dve osebi v enem od slovenskih zdravilišč.

Iz prejete prijave z dne 22.5.2008 je razvidno, da obstoji problem možnosti do izbire MTP tudi na področju naglušnosti. Prijavitelj namreč pojasnjuje, da se je z napotnico splošnega zdravnika oglasil na pregled zaradi naglušnosti v ustrezno enoto ene od slovenskih bolnišnic, kjer so napotnico zadržali, v času pregleda pa je bil prisoten predstavnik podjetja-dobavitelja slušnih aparatov, ki je pacientu takoj odvzel odtis ušesa za določitev slušnega aparata. Pacient ni bil seznanjen, da je na slovenskem trgu več ponudnikov slušnih aparatov. Iz priloženega izvida avdiovestibuloške ambulante z dne 24.4.2007 je razvidno, da je bil s pregledom določen pacientu aparat prisotnega dobavitelja in da je bil izdana naročilnica, ter da je pacient naročen na kontrolo na dobaviteljev servis v Ljubljano, kjer je tudi prevzel slušni aparat.

Podobna problematika je tudi na področju očal. Iz prejete prijave z dne 21.5.08 je razvidno, da naj bi zasebniki-koncesionarji v javni zdravstveni mreži, svoje paciente, upravičence do očal, napotili po očala k “njihovim” optikom. Na ta način imajo nekateri optiki večji obseg strank, kot bi jih sicer imeli, istočasno pa imajo zagotovljen povečan obseg prodaje dražjih okvirjev za očala, saj se redko kateri pacient odloča za najcenejša (ZZZS plača za očala le cca 30€) očala.

Prejeta prijava z dne 28.5.2008 opisuje, kako se upravičencem oz. pacientom npr. bergle, hodulje, razne opornice, ipd izdajajo v prostorih ene od slovenskih bolnišnic, ko pacienti čakajo na odpust. Teh MTP ne nabavlja bolnišnica za svoje paciente, temveč se izročajo pacientom na osnovi naročilnic, naročilnice pa odredi zdravnik. Naročilnic pacienti sploh ne vidijo, temveč jih osebje bolnišnice preda družbi, ki ima prostore v neposredni bližini. Za “uslugo” povratno ta družba nudi usluge na področju “nepremičnin-gradbeništva, športnih rekvizitov, opreme za prosti čas, opreme za avtomobilizem za “razvajeno zahtevno slovensko zdravništvo! Sem pa tja tudi del za ostali zdravstveni kader: marljive in požrtvovalne sestre in administrativne delavke dobijo vsaj čokolado.” Ta družba po navedbi prijavitelja vodi “vrednostne liste ustvarjenega prometa po posameznem izvajalcu – zdravniku, predpisovalcu naročilnice. V skladu z ustvarjenim prometom je tudi višina stimulaciji in nagrad“.

ZZVZZ v 80. členu določa, da ima pacient pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Po določbah zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi lekarna ali specializirana prodajalna izvajalec zdravstvenih storitev. Iz navedenega izhaja pravica pacienta oz. zavarovanca ZZZS za prosto izbiro dobavitelja in pripomočka.

Okrožnica ZZZS št. 13. z dne 31.3.2008 opozarja bolnišnice in druge izvajalce zdravstvenih storitev, da posredovanje osebnih podatkov o zdravstvenem stanju, ki bo zahtevalo oskrbo s MTP ali posredovanje naročilnic ponudniku MTP, pomeni posredovanje občutljivih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in da predstavlja kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov in zavarovani osebi omejuje prosto izbiro izvajalca zdravstvenih storitev v smislu določb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Komisija v navedenih primerih ugotavlja, da opisana ravnanja odgovornih oseb pri izvajanju javne zdravstvene službe pomenijo kršitev dolžnega ravnanja, ki dobaviteljem medicinsko-tehnične opreme zagotavlja premoženjske koristi, kar je ravnanje, ki ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Načelno mnenje je s tem utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 138
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar