Načelno mnenje številka 175

Odgovorne osebe naročnika, ki v postopku oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev v skladu z zakonom ne izberejo nobenega ponudnika, ne kršijo dolžnega ravnanja, zato takšno ravnanje ne ustreza definiciji korupcije v smislu 2. člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 17.8.2009 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 175

  • Odgovorne osebe naročnika, ki v postopku oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev v skladu z zakonom ne izberejo nobenega ponudnika, ne kršijo dolžnega ravnanja, zato takšno ravnanje ne ustreza definiciji korupcije v smislu 2. člena ZPKor.

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela prijavo o sumu korupcije v javni agenciji pri izvedbi konkretnega postopka javnega naročila. Prijavitelj, ki je bil eden od ponudnikov v postopku navedenega javnega naročila, v prijavi navaja, da je naročnik nepravilno ocenil dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in zavrnil njegovo ponudbo, četudi je izpolnjeval vse razpisne pogoje, kar naj bi predstavljalo koruptivno dejanje.

Pristojnost komisije, da daje načelna mnenja, določa 18. člen ZPKor. Natančneje jo ureja Poslovnik komisije, ki v 1. alineji 13. člena pravi, da komisija sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor. Kaj definicija korupcije zajema, je razvidno iz 3. alineje 2. člena ZPKor: "Korupcija" po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Poslovnik komisije v drugem odstavku 13. člena določa, da načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. Načelna mnenja niso ne splošni in ne konkretni pravni akti, s katerimi se sicer odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov, pač pa le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero Komisija ne odloča o odgovornosti udeleženih oseb, fizičnih ali pravnih, ampak v načelnih mnenjih ugotavlja dejansko stanje, ki ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor. Načelna mnenja so le neobvezne smernice, po katerih lahko nedoločeno število nedoločenih subjektov prostovoljno usmerja svoje vedenje in ravnanje, da se na ta način izognejo tveganjem korupcije. To je tudi glavni namen zakonodajalca v ZPKor, ki terja pravočasno odkrivanje, preprečevanje in obvladovanje tveganj, ne le čakanje na nastanek in posledice korupcije. Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-57/06 ugotavlja, da preprečevanje korupcije izhaja neposredno iz temeljev pravne države. Zato morajo tudi načelna mnenja o korupciji poleg konkretnih določb upoštevati temeljna načela pravne države, njena vrednostna (etična) merila in pravni red kot celoto.

Iz pridobljene listinske dokumentacijo o izvedbi javnega naročila izhajajo naslednja dejstva:

  • Naročnik je na Portalu javnih naročil Uradnega lista RS objavil javno naročilo po odprtem postopku za storitev, katere predmet je razdeljen na tri sklope.
  • Med posebnimi pogoji je po razpisni dokumentaciji ponudnik bil dolžan izkazati reference in tehnično ter kadrovsko sposobnost. V okviru referenc je moral izkazati, da je v najmanj 3 zaporednih letih do datuma objave tega javnega naročila, organiziral in izvajal storitve, kot jih je zahteval razpis. Za vsaj deset dogodkov je moral izkazati, da je prispeval tako programsko vsebino kot tudi organizacijsko in idejno zasnovo razpisanih dogodkov ter za navedene primere izkazati promocije nastopajočih subjektov, ki so zajemale plenarne predstavitve in organizacijo individualnih srečanj, z vsaj desetimi objavami v različnih medijih najmanj v treh zaporednih letih do datuma objave javnega naročila.
  • Za ocenitev prejetih ponudb je bila imenovana strokovna komisija. Strokovna komisija je pregledala in ocenila pravočasno prispele ponudbe in ugotovila, da ponudbena cena enega ponudnika presega višino naročnikovih zagotovljenih sredstev, ponudba drugega ponudnika pa ne izpolnjuje v celoti pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Ponudnik v okviru posebnih pogojev referenc ni izkazal, da je za vsaj deset dogodkov prispeval tako programsko vsebino kot tudi organizacijsko in idejno zasnovo razpisanih dogodkov ter ni izkazal promocije nastopajočih subjektov, ki bi zajemale plenarne predstavitve in organizacijo individualnih poslovnih srečanj z vsaj 10 objavami v različnih medijih, zato ni izpolnil v celoti zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ugotovitev strokovne komisije je direktor naročnika javne agencije sprejel odločitev o zavrnitvi obeh ponudb ter o tem obvestil ponudnika.

Komisija je po pregledu dokumentacije ugotovila, da je naročnik vodil postopek javnega naročila skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/06 in dr., v nadaljevanju ZJN-2), katerega 80. člen določa, da lahko naročnik zavrne vse ponudbe. Po navedeni določbi mora naročnik, ki je zavrnil vse ponudbe, o tem obvestiti ponudnike in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe. V obravnavanem primeru je naročnik ob zavrnitvi ponudb navedel razloge zavrnitve in sicer neizpolnjevanje razpisnih pogojev, pri čemer je za vsakega ponudnika navedel, katerih pogojev ponudnik ni izpolnjeval.

Za ugotavljanje izpolnjevanja razpisnih pogojev o referencah in presojo dokazov o izpolnjevanju pogojev, Komisija sicer ni pristojna, vendar je kljub temu pregledala dokumentacijo ponudnika, ki jo je predložil naročniku. Komisija je po pregledu dokumentacije ocenila, da so bili predloženi dokazi ponudnika o izkazovanju referenc, kar je bil posebni razpisni pogoj, nepopolni.

Po mnenju Komisije naročnik pri izvedbi konkretnega javnega naročila ni ravnal v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, zato ni kršil dolžnega ravnanja, ki je osnovni element definicije korupcije v smislu 2. člena ZPKor. Na podlagi te ugotovitve Komisija zaključuje, da ravnanje odgovornih oseb naročnika, ki v postopku oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev niso izbrale nobenega ponudnika, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 2. člena ZPKor.

S tem je načelno mnenje utemeljeno.

Drago Kos

Predsednik