Resolucija o preprečevanju korupcije v RS

Resolucija o preprečevanju korupcije je nacionalni dokument, s katerim se ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema programe na področju preprečevanja korupcije. Sprejel ga je Državni zbor RS 16. junija 2004.

Pred sprejemom obstoječe resolucije so bili odzivi na pojavne oblike korupcije predvsem represivni in so tako odpravljali zgolj posledice, ne pa vzrokov njihovega nastanka. Za odpravo korupcije so potrebni realni, postopni in premišljeni ukrepi, usmerjeni predvsem v preventivne dejavnosti, kot so dolgoročna in trajna odprava pogojev za nastanek in razvoj korupcije, vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije, dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita dejanja, izgradnja splošno sprejemljivega sistema ničelne tolerance do vseh korupcijskih ravnanj skozi razne oblike izobraževanj in učinkovita uporaba mednarodno uveljavljenih standardov na tem področju.

Za uspešno uresničevanje Resolucije je, poleg angažiranja državnih organov in pravnih oseb v zasebnem in nevladnem sektorju, nujno zagotoviti tudi ustrezno stopnjo pripravljenosti vseh institucij kot tudi posameznikov za aktivno sodelovanje pri uresničevanju tega dokumenta, za kar pa morajo biti seveda ustrezno obveščeni in motivirani.

Resolucija o preprečevanju korupcije v RS

STRATEGIJA BOJA PROTI KORUPCIJI

Strategija boja proti korupciji predstavlja politiko države, njen načrt boja proti korupciji. Zapisana je v Resoluciji o preprečevanju korupcije, ki je kot nekakšna ustava boja proti korupciji. Resolucija je konkretizirana v Akcijskem načrtu o uresničevanju Resolucije o preprečevanju korupcije. Ker se pojavne oblike korupcije spreminjajo, je treba sproti prilagajati tudi strategijo, s tem pa tudi resolucijo in akcijski načrt.

AKCIJSKI NAČRT URESNIČEVANA RESOLUCIJE O PREPREČEVANJU KORUPCIJE V RS

Akcijski načrt uresničevanja Resolucije o preprečevanju korupcije v RS je dokument, ki ga je sprejela komisija 2. 2. 2005 in ga dopolnila 17. 8. 2009. V njem je določila aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti, da se doseže namen Resolucije o preprečevanju korupcije. V ta namen je komisija za vse večje sisteme državne strukture določila ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, določila institucije, ki naj bi ukrepe izvedle, in glede na zasledovane cilje ugotovila tveganja, ki bi lahko ogrozila dosego ciljev. Akcijski načrt je nekakšen načrt integritete, namenjen celotni državi. Zajema tako politični sistem, pravosodje in državno upravo, kot gospodarstvo, nevladni sektor, medije in splošno javnost.

Številne naloge, določene v akcijskem načrtu, so že izpolnjene, preostale naloge morajo biti izpolnjene do roka, določenega v samem načrtu. Zavezanci za izvajanje ukrepov morajo komisiji vsako leto do konca meseca februarja poslati poročilo o izvajanju ukrepov. Na podlagi poročil komisija ugotavlja, kateri ukrepi so izvedeni in katere je še potrebno izvesti, in na podlagi teh podatkov spremeni oziroma dopolni akcijski načrt. Pri spreminjanju pa seveda upošteva tudi podatke o tveganjih, ki jih zazna skozi svoje aktivnosti.

Akcijski načrt je bil kot izvedbeni dokument resolucije sprejet že leta 2005 in nazadnje spremenjen oziroma dopolnjen avgusta 2009, zato ga je potrebno ustrezno prilagoditi trenutnemu stanju. Komisija je v prvi fazi, v začetku leta 2016, pregledala obstoječi akcijski načrt ter iz njega črtala vse tiste ukrepe in aktivnosti, za katere iz zakonodajne in institucionalne ureditve izhaja, da so že ustrezno realizirani.

Akcijski načrt o uresničevanju Resolucije o preprečevanju korupcije v RS