Protikorupcijska klavzula

Namen uporabe protikorupcijske klavzule je preprečevanje koruptivnih ravnanj oziroma zmanjšanje tveganja za njihov nastanek. Klavzula predstavlja temeljno vodilo vsem pogodbenim strankam, kakšnih ravnanj naj se vzdržijo. V primeru, da do prepovedanih ravnanj pride v zvezi s pridobitvijo ali sklenitvijo posla, v zvezi z opustitvijo dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali v zvezi z drugimi ravnanji ali opustitvami, zaradi katerih je povzročena škoda ali pridobljena nedovoljena korist, je takšna pogodba nična.

Organi in organizacije javnega sektorja so zato dolžni v pogodbe, ki jih sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del in presegajo vrednost 10.000 evrov brez DDV, vključiti protikorupcijsko klavzulo kot je opredeljena v prvem odstavku 14. člena ZIntPK-B. V pogodbo lahko vključijo tudi dodatne določbe za preprečevanje korupcije ali drugega poslovanja v nasprotju z moralo ali javnim redom. V primeru, da katera od pogodbenih strank ni pripravljena spreminjati pogodbe z novimi določili, je možna rešitev, da se k pogodbi kot priloga doda protikorupcijska klavzula na posebnem listu papirja. Bistvenega pomena je, da so stranke s protikorupcijsko klavzulo seznanjene.

Organ oziroma organizacija javnega sektorja sta pred sklenitvijo pogodbe dolžna pridobiti podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov (glej spodaj Pojasnilo v zvezi z izjavo o lastniški strukturi ponudnika - šesti odstavek 14. člena ZIntPK), ter o gospodarskih subjektih, za katere se na podlagi Zakona o gospodarskih družbah šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. Če ponudnik pri tem predloži lažno izjavo ali neresnične podatke, ima to za posledico ničnost pogodbe.

V določenih primerih in pod posebnimi pogoji – če zaradi narave posamezne pogodbe vključitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna, ali če druga pogodbena stranka s sedežem izven Republike Slovenije nasprotuje vključitvi – protikorupcijske klavzule ni potrebno vključiti v pogodbe. O izvzetju iz dolžnosti uporabe odloča komisija na obrazložen predlog organa ali organizacije javnega sektorja, pri čemer upošteva javni interes, da se pogodba sklene, objektivne okoliščine, ki ne omogočajo sklenitve posla s protikorupcijsko klavzulo, in stopnjo splošnega korupcijskega tveganja pri enakovrstnih poslih.

Sistemsko pojasnilo o protikorupcijski klavzuli po ZIntPK

Sistemsko pojasnilo o dolžnosti razkritja lastništva ponudnika, ki sklepa posel z organi ali organizacijami javnega sektorja

Neobvezen vzorec izjave o lastniški strukturi ponudnika

Pojasnilo v zvezi z izjavo o lastniški strukturi ponudnika (šesti odstavek 14. člena ZIntPK)

Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1G, Uradni list RS, št. 57/2012 z dne 27. 7. 2012) ukinja tihe družbe, ki po samem zakonu prenehajo obstajati z dnem, ko začne veljati zakon, to je dne 28. 7. 2012. Za družbe s sedežem v Republiki Sloveniji tako del določbe šestega odstavka 14. člena ZIntPK, ki določa kot obvezno sestavino izjave o lastniški strukturi tudi navedbo o tihih družbenikih, ne pride več v poštev. Določba še vedno nespremenjeno velja za tuje družbe, če po tujem pravu obstaja institut tihe družbe.

Za dodatna pojasnila nas kontaktirajte na e-mail ali na telefonsko številko 01 400 5710.