Arhivi

Ali je lahko občinski svetnik hkrati tudi pomočnik ravnatelja v osnovni šoli, ki jo sofinancira občina, v kateri svetnik opravlja svojo funkcijo?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Pomočnik ravnatelja v osnovi ne opravlja dejavnosti zastopanja, nadzora ali upravljanja javnega zavoda, pa tudi sicer po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom pomočnika ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko pomočnik ravnatelja osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas Komisija opozarja le na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati pomočnik ravnatelja osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge pomočnika ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan ob sprejemanju občinskega proračuna izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je pomočnik ravnatelja, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev tej osnovni šoli. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov v sklopu občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je zaposlen.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,34)

Ali je funkcija direktorja javnega podjetja v smislu ZIntPK združljiva s funkcijo člana občinskega sveta?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katere zastopnik je, tako na Odboru za okolje in prostor kot tudi pri sprejemanju občinskega proračuna oziroma rebalansa proračuna in sicer v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev javnemu podjetju.

(odgovor z dne 21.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,31)

Navajate, da namerava sodnica opraviti predavanje o novostih zakona za profesionalne uporabnike. Predavanje naj bi izvajala preko podjetja X d.o.o., katerega direktor je sodničin mož. V dopisu navajate, da se vam je zastavilo vprašanje, ali je morebiti tako opravljanje dejavnosti v neskladju z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ne glede na to, da gre za pedagoško dejavnost, ki ne bi ovirala sodničinega dela in je v smislu 42. člena Zakona o sodniški službi dovoljena.

Komisija je vaše vprašanje presojala le z vidika določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), ki urejajo omejitve poslovanja, ni pa posegala v presojo nezdružljivosti sodniške funkcije z ostalimi dejavnostmi, ker to vprašanje ureja Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07). Bi pa v zvezi s tem opozorili, da pedagoška dejavnost ne sme preiti v svetovalno dejavnost ali biti izvrševana na način, ki krni integriteto sodniške funkcije in/ali ustvarja videz ali celo dejansko nasprotje interesov – to je tako odgovornost pravosodnega funkcionarja, kot tudi njegovega predstojnika.
Kar se tiče omejitev poslovanja, ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezana delovati skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved poslovanja tudi med organom ali organizacijo javnega sektorja in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Navedeno pomeni, da Okrožno sodišče ne bo smelo naročiti oziroma poslati svojih predstavnikov na izobraževanje, ki ga bo preko podjetja svojega soproga izvajala sodnica tega sodišča, četudi Zakon o sodniški službi sodnici take dejavnosti ne preprečuje.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,26)

Ali je lahko svetnik v občinski upravi tudi član kluba, predsednik kluba?

Funkciji občinskega svetnika in predsednika društva sta skladno z ZIntPK združljivi, saj so društva poleg ustanov in političnih strank izrecno navedena kot izjema od subjektov, v razmerju do katerih veljajo določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcij.
Hkrati vas opozarjamo na določbe ZIntPK v zvezi z omejitvami poslovanja v primeru, da bi vaš klub, katerega predsednik bi bil občinski svetnik občine, od te občine želel pridobiti sredstva.

(odgovor z dne 20.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,25)

Občina je z nekaterimi sosednjimi občinami ustanoviteljica javnega podjetja X d.o.o. Po ustanovitvenem odloku ima družba poleg uprave oziroma direktorja, skupščino in nadzorni svet, ki naj bi prevzel upravljavsko in nadzorno funkcijo. V 9. členu Odloka je določba, po kateri na skupščini izvršuje ustanoviteljske pravice župan oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Nadalje odlok določa, da skupščina zagotavlja nadzor nad poslovanjem družbe in imenuje direktorja družbe, kljub temu, da je v istem členu določeno, da skupščina izvaja le ustanoviteljske pravice, ne pa tudi upravljavskih in nadzorstvenih. Glede na to, da ste v fazi prilagoditve družbene pogodbe spremenjenim določbam Odloka, komisijo prosite za mnenje ali so določbe Odloka glede nalog skupščine družbe zakonite.

Komisija izrecnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati, ker tematike, na katero se sklicujete, to je ločitve nalog na ustanoviteljske, upravljavske in nadzorstvene v gospodarskih družbah, ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011). Je pa komisija v povezavi z vašim vprašanjem pristojna presojati nezdružljivost funkcije župana z vidika določb ZIntPK.
Po 27. členu ZIntPK poklicni ali nepoklicni župan ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, med katera sodijo tudi javna podjetja (pri nepoklicnih županih je ta prepoved nekoliko milejša kot pri poklicnih – več o tem gl. priloženo sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcij z opravljanjem pridobitne dejavnosti in članstvom v organih pravnih oseb). V smislu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10, v nadaljevanju: ZLS), ki v 61. členu določa, da lahko dvoje ali več občin skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje, občinski sveti za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin ter za uskladitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Med skupni organ, ustanovljen po 61. členu ZLS, štejejo po mnenju Komisije tudi skupščine javnih podjetij, ki opravljajo le ustanoviteljska upravičenja. Z vidika 27. člena ZIntPK v povezavi z 61. členom ZLS je župan lahko član skupščine javnega podjetja kot predstavnik ustanovitelja, če skupščina opravlja le ustanoviteljska upravičenja, dejavnost upravljanja (vodenja), nadzora in zastopanja pa opravljajo drugi organi javnega podjetja.
V primeru Javnega podjetja X je v 9. členu Odloka o ustanovitvi (v nadaljevanju: Odlok), kjer so določene pristojnosti skupščine, določeno, da skupščina izvaja samo ustanoviteljske pravice in ne sme izvajati upravljavskih in nadzorstvenih pravic. Javno podjetje ima poleg skupščine tudi direktorja, svet delavcev in nadzorni svet. Naloga nadzornega sveta je, da nadzoruje vodenje družbe.
Kar se tiče naloge skupščine iz 9. člena Odloka, po katerem skupščina zagotavlja nadzor nad poslovanjem družbe, komisija meni, da navedena naloga ne predstavlja izvajanja nadzorstvene pravice, v kolikor je skupščina zadolžena le za to, da poskrbi, da se nadzor nad poslovanjem družbe redno opravlja preko notranjih ali zunanjih organov nadzora. V primeru pa, da opravlja nadzor nad poslovanjem skupščina sama, predstavlja ta naloga dejavnost nadzora, kar posledično pomeni, da župan ne more biti član skupščine, ki opravlja poleg ustanoviteljskih pravic tudi nadzorstveno funkcijo.
V zvezi s pristojnostmi skupščine, ki jih določa Odlok, vam komisija svetuje, da pristojnost zagotovitve nadzora nad poslovanjem družbe v Družbeni pogodbi natančneje opredelite oziroma pojasnite, kaj predstavlja zagotovitev nadzora.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06240-1/2012,24)

Ali je funkcija državnega sekretarja združljiva s funkcijo nepoklicnega župana? Ali je funkcija uradnika na položaju združljiva s funkcijo nepoklicnega podžupana? Ali je funkcija vodje kabineta predsednika vlade združljiva s funkcijo nepoklicnega podžupana?

Komisija je na postavljena vprašanja v okviru svoje pristojnosti odgovorila z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev. Po 3. členu ZIntPK velja ta zakon za javni sektor le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Nezdružljivost funkcij podžupanov z drugimi funkcijami primarno ureja Zakon o lokalni samouprav (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene. ZIntPK med nezdružljive funkcije podžupanov ne uvršča funkcij v državnih organih, ki bi bile nezdružljive s funkcijo podžupana, kot so funkcija državnega sekretarja, uradnika na položaju ali vodje kabineta predsednika vlade, temveč tovrstno nezdružljivost ureja druga zakonodaja, predvsem ZLS. Ker komisija ni pristojna za razlago ZLS, vam na vaša vprašanja ne more odgovoriti, zato vam predlagamo, da vprašanja naslovite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

(odgovor z dne 13.2.2012 št. 06240-1/2012,16)

Ali je župan kot poklicni funkcionar lahko član sveta zasebnega zavoda (kot predstavnik zainteresirane javnosti)? Občina ni ustanoviteljica tega zasebnega zavoda.

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Svet zasebnega zavoda je organ upravljanja, iz česar izhaja, da poklicni župan glede na določbo prvega odstavka 27. Člena ZIntPK ne more hkrati opravljati funkcije poklicnega župana in člana sveta zasebnega zavoda.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-10)

Ali je lahko poslanec Državnega zbora hkrati tudi član sveta javnega zavoda?

V smislu 3. člena ZIntPK velja ZIntPK za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Področje nezdružljivosti poslancev z drugimi funkcijami ali dejavnostmi, na katero se nanaša vaše vprašanje, ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), zato se v smislu 3. člena ZIntPK določbe tega zakona o nezdružljivosti funkcij za poslance ne uporabljajo. O opravljanju dodatnih dejavnosti ali del, ki jih opravlja poslanec državnega zbora, odloča v smislu 13. člena ZPos državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa.
Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti ZPos vam predlagamo, da se s svojim vprašanjem obrnete na pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilno Komisijo).
Bi pa v zvezi s tem opozorili, da tudi za poslance veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. To pomeni, da se je poslanec dolžan bodisi (samo)izločiti iz razprav in postopkov v državnem zboru, ki se kakorkoli nanašajo na javni zavod, v katerem deluje kot član sveta zavoda (in torej obstaja možnost, da pri odločanju ne bi bil objektiven in nepristranski, ampak bi deloval v korist tega zavoda), ali pa o svoji povezavi z javnim zavodom obvestiti predstojnika (predsednika državnega zbora) in upoštevati njegovo odločitev glede nadaljnjega sodelovanja v zadevi, ki se nanaša na ta zavod.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-8)

Ali je lahko podžupan, ki je hkrati tudi občinski svetnik, član sveta območne izpostave Javnega sklada RS?

V kolikor podžupan svojo funkcijo opravlja poklicno in je hkrati občinski svetnik, mora ravnati po prvem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ali političnih strankah. Iz te določbe izhaja, da poklicni podžupan ne more biti hkrati tudi člani v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, je zanjo relevanten tretji odstavek 27. člena ZIntPK, po katerem prepoved iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka (tudi javnimi skladi) ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS je sprejela Vlada RS, iz česar je mogoče sklepati, da občina ni ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana s tem subjektom – če je temu dejansko tako, je glede na določbe ZIntPK funkcija nepoklicnega podžupana v konkretnem primeru združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če bi opravljal le funkcijo občinskega svetnika (ne pa tudi funkcije podžupana), pa je potrebno ravnati po drugem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prejšnjega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet opravlja neposredni nadzor nad javnimi skladi, katerih ustanoviteljica je občina. Kot že navedeno zgoraj, je Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS sprejela Vlada RS, zato občinski sveti ne morejo opravljati neposrednega nadzora nad delom te institucije oziroma njenih območnih izpostav. To pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinskega svetnika združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.

(odgovor z dne 26.1.2012 , pod spisovno št. 06240-1/2012-7)

Ali je lahko direktor javnega podjetja, ki je v lasti več občin hkrati občinski svetnik? Poudarjate, da so ob spremembah ustanovitvenih aktov ukinili nadzorni svet v javnem podjetju in za nadzor nad podjetjem zadolžili skupščino. Predstavnika občine v skupščino imenuje občinski svet.

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju Komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je konkretna občina.
Glede navedbe v dopisu, da predstavnika v skupščino javnega podjetja, ki opravlja nadzorno funkcijo nad javnim podjetjem, imenuje občinski svet, vas Komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali imenovanja predstavnika skupščine v javnem podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka imenovanja predstavnika občine v skupščino javnega podjetja, katerega zastopnik je.

(odgovor z dne 12.12.2011 št. 001-1/2011-957)