Arhivi

V Svetu zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, je kot član sveta imenovan nepoklicni podžupan. Ali gre po ZIntPK za nezdružljivost funkcije? Podžupan, ki je bil imenovan v svet zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, je sodeloval v postopku izbire direktorja zavoda. Ali ima to dejstvo vpliv na sam postopek izbire kandidata? Ali je lahko direktorica zavoda žena župana občine, ki je ustanoviteljica zavoda? Ali gre za nezdružljivost, za nasprotje interesov?

Komisija je pri odgovoru na vaša vprašanja izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja.
Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru ali delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so za nepoklicne župane in podžupane opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja javnega zavoda in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko , lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Ob upoštevanju navedenih določb sta funkciji podžupana in članstvo v svetu zavoda oziroma opravljanje dejavnosti upravljanja v zavodu, ki ga je ustanovila občina, nezdružljivi. Podžupan je bil nezdružljivost dolžan odpraviti skladno z drugim odstavkom 28. člena ZIntPK s podajo odstopne izjave s funkcije oziroma zahteve za razrešitev članstva, tako da mu le to v 30 dneh od imenovanja na funkcijo preneha. Komisija opozarja na prehodno določbo 83. člena ZIntPK, ki je podaljšala rok za odpravo nezdružljivosti za tiste nepoklicne župane/podžupane, ki so opravljali to funkcijo skupaj s članstvom že pred uveljavitvijo ZIntPK (5.6.2010).
Situacije, v katero je zašel podžupan, ko je kot član sveta zavoda sodeloval v postopku izbire direktorja zavoda, ZIntPK ne ureja, zato vam na vprašanje, ali to dejstvo vpliva na postopek izbire ne moremo odgovoriti. Lahko vam le svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na ministrstvo oziroma inšpekcijske službe, ki opravljajo nadzor s področja dejavnosti zavoda, v katerem je do navedene situacije prišlo.
Nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi v smislu 27. člena ZIntPK velja le za funkcionarje (v občini so to župan, podžupan in člani občinskega sveta) in se ne širina njihove družinske člane, iz česar izhaja, da v primeru, ko je žena župana občine direktorica zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, ni podana nezdružljivost funkcij. V navedenem primeru pa lahko nastopijo pri pridobivanju občinskih sredstev za poslovanje zavoda omejitve poslovanja, ki jih določa 35. člen ZIntPK, in z njimi povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zavodom, katere ustanoviteljica je občina, ne velja za pridobivanje občinskih sredstev, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena (sem sodijo javna naročila, koncesije in sklepanje javno-zasebnega partnerstva), pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, te pa so po sedmem odstavku 35. člena ničnost pogodbe ali drugih oblik pridobivanja sredstev.
Za pravno veljavnost dodeljevanja občinskih sredstev za poslovanje zavoda, v katerem opravlja naloge direktorice žena župana občine, se je župan občine v smislu tretjega odstavka 35. člena torej dolžan dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na ta zavod kot samostojnega proračunskega uporabnika; izločiti pa se mora tudi iz postopka podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev ter zanj pooblasti podžupana občine.

(odgovor z dne 28.6.2011 št. 001-1/2011-584)

Sklad je bil ustanovljen s posebnim zakonom in ne sodi med javne sklade. Na osnovi tega zakona, delo Sklada nadzoruje nadzorni odbor, ki ima predsednika in devet članov, ki jih imenuje in razrešuje Državni zbor RS. Eden izmed članov, ki jih je imenoval Državni zbor na seji leta 2010, je bil letos marca na nadomestnih volitvah izvoljen za župana občine. Komisijo prosite za tolmačenje, ali gre v primeru opravljanja funkcije poklicnega župana in člana nadzornega odbora Sklada za nezdružljivost po 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalno samoupravi, ki v prvem odstavku določa, da funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v prvem odstavku 27. člena, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK poklicni funkcionar (v vašem primeru župan) ne sme biti član nadzornega organa v nobeni pravni osebi javnega ali zasebnega prava.
Glede na to, da je Sklad pravna oseba, funkcija poklicnega župana ni združljiva s funkcijo člana nadzornega odbora v tem skladu, kar pomeni, da mora župan skladno z 28. členom ZIntPK odpraviti nezdružljivost v 30 dneh od imenovanja oziroma izvolitve na položaj župana občine.

(odgovor z dne 16.5.2012 št. 06240-1/2012-80)

Navajate, da morajo občine v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ustanoviti razvojne svete. Občine Koroške regije ste to že naredile, morajo pa vse občine predlagati v svet po enega voljenega občinskega funkcionarja. Regionalna razvojna agencija, zaradi poznavanja področja in tesnega sodelovanja z občino predlaga, da se imenuje župana. Zanima vas, ali je ta funkcija župana združljiva s funkcijo člana razvojnega sveta. Poleg tega še navajate, da Razvojni svet ni pravna oseba.

Komisija je pri odgovoru izhajala iz določb veljavnega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011, v nadaljevanju: ZSRR-2).
11. člen ZSRR-2 v četrtem odstavku določa, da so člani razvojnega sveta predstavniki občin, predstavniki gospodarstva v regiji in predstavniki nevladnih organizacij. Četrti odstavek tega istega člena določa tudi, da se predstavnike občin voli izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev, med katere sodi tudi župan. Da je župan lahko član razvojnega sveta, torej izhaja iz 11. člena ZSRR-2. To ob upoštevanju določbe prvega odstavka 3. člena ZIntPK, po kateri ta zakon velja za javni sektor le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače, pomeni, da je funkcija župana združljiva s funkcijo člana razvojnega sveta. Tudi sicer se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij z dejavnostjo upravljanja, nadzora in zastopanja (27. člen ZIntPK) v osnovi nanašajo na pravne osebe.

(odgovor z dne 10.5.2012 št. 06240-1/2012-75)

Navajate, da je funkcija občinskega svetnika v skladu z zakonodajo združljiva s funkcijo v svetu javnega zavoda (izhajajoč iz Tabele prikazov nezdružljivosti). Občina je prejela predlog za imenovanje svetnice v svet zavoda. Svetnica je hkrati koncesionarka in ima sedež v istem zavodu. Zanima vas, ali je navedena funkcija kljub temu, da je svetnica koncesionarka, združljiva in ali gre za nasprotje interesov v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ker iz vašega vprašanja ne izhaja, kdaj je bila koncesionarki podeljena koncesija, bi uvodoma želeli opozoriti na novo ureditev, ki se tiče tudi podeljevanja koncesij, saj ZIntPK, ki velja od 5.6.2010, za določene primere uzakonja absolutno prepoved podelitve koncesije – v konkretnem primeru zaradi omejitev v 35. členu ZIntPK občina funkcionarju (npr. občinskemu svetniku), ki v tej občini opravlja funkcijo, ne sme podeliti koncesije; posledica kršitve te prepovedi je ničnost pravnega posla. Koncesije, podeljene pred uveljavitvijo ZIntPK (torej pred 5.6.2010) ostanejo v veljavi do izteka.
Za občinsko svetnico je pri institutu nezdružljivosti funkcij relevanten drugi odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinska svetnica) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka tega člena, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet ne opravlja neposrednega nadzora nad delom sveta zdravstvenega zavoda, kar pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinske svetnice združljiva z imenovanjem v svet zdravstvenega zavoda, ne glede na opravljanje koncesije v tem zdravstvenem zavodu. Do vprašanja, ali je takšno imenovanje sporno z vidika drugih predpisov, ki urejajo opravljanje zdravstvene dejavnosti oziroma podeljevanje koncesij, pa se komisija ne more opredeljevati, zato svetujemo, da o tem pridobite mnenje pristojnega ministrstva.
Mora pa občinska svetnica, kot uradna oseba v skladu z ZIntPK,v vsakem trenutku paziti na določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.« Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot »premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike«.
Skladno s tem mora biti občinska svetnica v občinskem svetu izločena iz postopkov, razprav ali odločanja, v katerih bi se izrazilo nasprotje interesov, torej v primerih, ko bi občinski svet odločal o vprašanjih, povezanih z zdravstvenim zavodom, v katerem je občinska svetnica članica sveta zavoda, če bi v konkretnem primeru glede na vsebino odločanja in vse okoliščine primera obstajal tudi kakšen njen zasebni interes, kot je definiran in pojasnjen v prejšnjem odstavku.
Poleg tega imajo status uradne osebe po ZIntPK tudi člani sveta zavoda, kar pomeni, da mora biti članica sveta javnega zavoda, ki kot koncesionarka izvaja dejavnost v tem zavodu, na svetu zavoda izločena iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se na svetu zavoda razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na njeno dejavnost, ki jo opravlja kot koncesionarka (na primer urejanje najemnega razmerja ipd.). Prav tako mora biti članica sveta zavoda izločena oz. ne sme odločati, kadar bi bili interesi občine, ki jo zastopa v svetu javnega zavoda, drugačni od interesov, ki jih ima kot koncesionarka. Ker lahko pogosto dolžno izločanje (bodisi samoiniciativno, bodisi po odločitvi predsednika sveta zavoda) člana sveta javnega zavoda ohromi delo tega organa, v zvezi s tem priporočamo, da občina ustanoviteljica vnaprej oceni možnosti za nastanek nasprotja interesov in v svete javnih zavodov ali na druge položaje ne imenuje oseb, ki bi lahko zastopale tudi interese, drugačne od interesov občine ustanoviteljice, ali bi morale biti zaradi vnaprej poznanih okoliščin, ki pomenijo njihov zasebni interes, prepogosto izločene iz odločanja v svetu javnega zavoda.

(odgovor z dne 9.5.2012 št. 06240-1/2012-74)

Kako ravna Komisija za preprečevanje korupcije, če ugotovi znake koruptivnega ravnanja v primeru nezdružljivosti funkcij, kot na primer, če je občinski svetnik predsednik kakšnega društva, ki se financira tudi iz občinskega proračuna?

Funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno (občinski svetnik), ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja ali nadzora v enakem krogu subjektov, kot za poklicne funkcionarje določa prvi odstavek 27. člena ZIntPK (se pravi v gospodarski družbi, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Občinski svetnik je torej lahko predsednik društva, ne glede na to, da se društvo financira iz občinskega proračuna in v opisanem primeru torej ne gre za nezdružljivost in s tem za koruptivno ravnanje v smislu določb ZIntPK.
Mora pa občinski svetnik, kot uradna oseba, v skladu z ZIntPK paziti na določbe o nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.« Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot »premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.«. Skladno s tem se mora občinski svetnik izločiti iz vseh faz postopka oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopkov, kadar se v občinskem svetu razpravlja ali odloča o zadevah, ki se nanašajo na društvo, katerega predsednik je občinski svetnik.

(odgovor z dne 7.5.2012 št. 06240-1/2012,70)

Ali je funkcija nepoklicnega podžupana in člana občinskega sveta združljiva s članstvom v nadzornem svetu družbe X d.d., v katerem ima občina 8,4 % delež delnic?

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK, določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ali političnih strankah.
V primeru, ko podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, je zanj relevanten tretji odstavek 27. člena ZIntPK, ki določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. V primeru, da družba X d.d. ni nosilec javnega pooblastila oziroma izvajalec javne službe, je funkcija nepoklicnega podžupana združljiva s članstvom v nadzornem svetu družbe.

(odgovor z dne 24.4.2012 št. 06240-1/2012,65)

Ali lahko nepoklicni podžupan kandidira za direktorja javnega sklada za podporo malega gospodarstva?

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
V kolikor je občina ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana z javnim skladom za podporo malega gospodarstva, podžupan ne more hkrati opravljati v tem javnem skladu tudi funkcije direktorja.

(odgovor z dne 11.4.2012 št. 06240-1/2012,56)

Ali lahko županja opravlja dela in naloge, ki so v pristojnosti direktorja občinske uprave; ali je prenos odločanja na I. in II. stopnji po Zakonu o splošnem upravnem postopku s pooblastilom županje na pravnika zakonit; in, ali je funkcija podžupanje združljiva s članstvom v Krajevni skupnosti.

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij župana in podžupana z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Isti člen v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da prenos nalog iz pristojnosti direktorja občinske uprave (gre za naloge v zvezi z načrtovanjem in vodenjem dela občinske uprave, organizacije in koordinacije dela ipd.) na županjo, ni v skladu z veljavno zakonodajo. Kar se tiče članstva v krajevni skupnosti, pa je odgoovor – ponovno po neobvezujočem mnenju komisije – odvisen od tega, ali županja v ožjem delu občine (krajevni skupnosti) opravlja kakšno delo.

Ponovno poudarjamo, da se vaš primer oziroma vprašanja nanašajo na materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije. Zato vam svetujemo, da se s temi vprašanji obrnete na pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (tudi vprašanje o prenosu odločanja na I. in II. stopnji po Zakonu o splošnem upravnem postopku je v pristojnosti tega ministrtva), kjer vam bodo lahko posredovali uradno oziroma obvezujočo razlago ter pojasnili tudi, kakšne so možnosti ukrepanja v primeru kršitve določb ZLS in ZUP.

odgovor z dne 5.7.2012 št. 06244-8/2012-2)

Ali je sporno, da občinski svetnik opravlja funkcijo direktorja zdravstvenega doma in je obenem imetnik koncesije za preglede v zavodu?

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij občinskega svetnika z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da hkratno opravljanje funkcije člana občinskega sveta in direktorja zdravstvenega doma ni sporno oziroma ni v nasprotju z določbami zakona, poudarjamo pa, da gre v tem delu za materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije, temveč Ministrstva za pravosodje in javno upravo.

Tudi z vidika določb ZIntPK hkratno opravljanje funkcij občinskega svetnika in direktorja zdravstvenega doma ni sporno, saj ne gre za nezdružljivi funkciji. Drugi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano, saj občinski svetnik po svoji funkciji – klub temu, da je občina ustanoviteljsko povezana z zavodom – ne vrši nadzora nad delom zavoda. Je pa direktor zdravstvenega zavoda skladno z 10. točko 4 člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).

Razlaga vprašanja, ki se nanaša na dodelitev koncesije, ne sodi v pristojnost komisije, temveč Ministrstva za zdravje, zato vam svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na njihove pristojne službe.

Odgovor z dne 25.09.2012 št. 06240-1/2012-124

Ali je lahko nepoklicni podžupan član sveta javnega zavoda in zaposlen kot vodja protokola v kabinetu župana?

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcij župana in podžupana z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Po neobvezujočem mnenju komisije to pomeni – izhajajoč iz omenjene določbe – da nepoklicni podžupan ne sme biti zaposlen v kabinetu župana kot vodja protokola. Vendar pa ponovno poudarjamo, da se vaše vprašanje nanaša na materijo, ki jo ureja ZLS, katerega razlaga in tolmačenje (pa tudi ukrepanje v primeru kršitev) ni v pristojnosti komisije, zato vam svetujemo, da se s tem vprašanjem obrnete na pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, kjer vam bodo lahko posredovali uradno oziroma obvezujočo razlago ter pojasnili, kakšne so možnosti ukrepanja v primeru kršitve določb ZLS.
Obseg prepovedi članstva in dejavnosti za nepoklicne funkcionarje pa urejata drugi in tretji odstavek 27. člena ZIntPK. Medtem kot se drugi odstavek nanaša na vse nepoklicne funkcionarje, je tretji odstavek omejen izključno na nepoklicne župane in nepoklicne podžupane.
Funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno, ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član organov upravljanja in nadzora v gospodarskih družbah, v gospodarskem interesnem združenju, v zadrugi, v javnem zavodu, v javni agenciji in v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, z izjemo društev, ustanov in političnih strank), vendar le, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Navedeno pravilo je v določenem delu postroženo v primeru nepoklicnih županov in podžupanov. Ti funkcionarji ne glede na možnost dejanskega (neposrednega) nadzora nad posameznim subjektom ne smejo opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti člani organov upravljanja ali nadzora v naslednjih subjektih, če je posamezen subjekt ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezan z občino, v kateri nepoklicni podžupan opravlja svojo funkcijo:

– v javnih zavodih,
– v javnih skladih,
– v javnih agencijah,
– v drugih osebah javnega prava in
– v osebah zasebnega prava, ki so nosilci javnega pooblastila ali izvajalci javne službe.

Konkretneje to pomeni, da nepoklicni podžupan lahko opravlja dejavnost zastopanja (npr. kot direktor) ali je član upravljavskega ali nadzornega organa javnega zavoda ali katerega drugega izmed naštetih subjektov, če ta zavod oziroma subjekt na noben način ni povezan z občino, v kateri podžupan opravlja funkcijo, se pravi, da ta občina ni med (so)ustanovitelji, nima lastniškega deleža, niti nadzorne funkcije nad delovanjem zavoda ali drugega subjekta in tudi ne posluje s tem subjektom, niti ne vstopa v nobena druga finančna razmerja z njim. Če med občino in tem subjektom obstaja katera od navedenih povezav, nepoklicni podžupan ne sme opravljati dejavnosti zastopanja oziroma biti član upravnega ali nadzornega organa tega subjekta. Ker ne razpolagamo s podatkom za kateri javni zavod gre v vašem primeru, vam konkretnejšega odgovora na vaše vprašanje ne moremo podati.

Za lažje razumevanje instituta nezdružljivosti funkcij, kot jo ureja ZIntPK in ki je v pristojnosti komisije, prilagamo sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti in o prepovedi članstva in dejavnosti po ZIntPK ter Tabelo nezdružljivosti funkcij za funkcionarje. Opozarjamo pa tudi na Pojasnilo v zvezi z uporabo prehodne določbe – tretjega odstavka 83. člena ZIntPK, kjer lahko prav tako najdete dodatne informacije v zvezi s prakso uporabe ZIntPK na področju nezdružljivosti funkcij. Vsa pojasnila so sicer dostopna tudi na spletnih straneh komisije (http://www.kpk-rs.si).

Odgovor z dne 25.09.2012 št. 06240-1/2012-123