Arhivi

Ali obstajajo kakršnekoli ovire, da bi občina s podjetjem, v katerem je neposredno udeležen svetnik vaše občine, sklenila pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, na osnovi katere bi nepremičnina, ki je zemljiškoknjižno last občine, prešla v last tega podjetja.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnine oziroma uskladitve zemljiškoknjižnega stanja ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja gre za pogodbo, s katero se nadomesti drugo pogodbo, ki je bila bodisi izgubljena ali uničena, in torej ne gre za postopke iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK ali druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da ob upoštevanju 35. člena ZIntPK ni ovir za sklenitev pogodbe.
Kljub temu pa je potrebno paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določena v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem se mora svetnik vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev pogodbe na strani občine in se izločiti iz morebitne obravnave te pogodbe na občinskem svetu, priporočljivo pa je tudi, da ne nastopa kot podpisnik te pogodbe na strani podjetja.

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-806)

Ste župan in z ženo sta solastnika posesti, do katere ste z lastnimi sredstvi zgradili asfaltni cestni priključek v vrednosti cca. 50.000,00 EUR. V nadaljevanju sprašujete, ali bi bila odobritev občine za delno povrnitev stroškov zakonsko čista.

Edini relevanten institut, ki ga v zvezi z vašim vprašanjem ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije so omejitve poslovanja. Komisija vam torej ne more podati stališča o tem, ali bi bila odobritev občine za delno povrnitev stroškov za asfaltni priključek, ki ste ga zgradili z lastnimi sredstvi, zakonsko čista, temveč vam lahko podamo le splošno pojasnilo v zvezi z omejitvami poslovanja med občino, v kateri opravljate svojo funkcijo, in vami oz. vašo ženo. Za razlago oziroma stališče o preostalih vidikih zakonitosti tovrstnega povračila vam svetujemo, da se obrnete na Računsko sodišče Republike Slovenije.
Kot župan občine ste dolžni upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Pod pogojem, da bi bila tovrstna povrnitev stroškov zakonita, ne gre za absolutno prepoved poslovanja, ampak za pogojno dovoljeno poslovanje, ki je določeno v tretjem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki ne pomeni javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva, podeljevanja koncesij, podeljevanja posebnih ali izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom dovoljeni, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da se morate kot župan v celoti oziroma popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem, ali bo občina odobrila delno povračilo stroškov vam in vaši soprogi, in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi sredstev.

(odgovor z dne 15.9.2011 št. 001-1/2011-778)

Predsednik nadzornega odbora občine je hkrati tudi samostojni podjetnik. Občina namerava izpeljati postopek oddaje strehe v najem s postopkom zbiranja ponudb z namenom postavitve sončnih elektrarn na strehi OŠ. Komisijo sprašujete, ali je sporno, če se kot ponudnik prijavi predsednik nadzornega sveta občine s svojim s.p.?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino, kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopa član nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člen ZIntPK, niso podane. Glede na to, da za člane oziroma predsednika nadzornega odbora občine ne veljajo omejitve poslovanja, predsednik nadzornega odbora kot samostojni podjetnik lahko posluje preko javnih naročil z občino.
Pri tem pa opozarjamo, da za predsednika in člane nadzornega odbora kot uradne osebe veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora predsednik dosledno izločiti iz vseh postopkov in razprav v nadzornem odboru, v katerih se kakorkoli pojavlja njegov poslovni subjekt, posebej še, če nadzorni odbor uvede postopek nadzora nad porabo proračunskih sredstev pri izvajanju javnega naročila, za katerega je kandidiral oziroma pri katerem je sodeloval poslovni subjekt predsednika nadzornega odbora, saj bi v takem primeru nastale okoliščine, v katerih bi se najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-696)

Oseba A je član nadzornega odbora občine, oseba B je njegova hčerka in hkrati lastnica in direktorica podjetja, ki želi poslovati preko javnega naročila z občino. Prav tako je oseba C zet člana nadzornega odbora, ki ima svoj s.p. in želi poslovati z občino. Komisijo sprašujete, ali smeta osebi B in C, ki sta v sorodstvenem razmerju s članom nadzornega odbora in ne živita z njim v skupnem gospodinjstvu, poslovati z občino.

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora občine.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj (postopek javnega naročanja), podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, pa po ZLS ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopajo družinski člani člana nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, po mnenju komisije niso podane omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člena ZIntPK. Ker za osebi B in C ne veljajo omejitve poslovanja, njuni podjetji lahko poslujeta preko javnih naročil z občino.
Opozarjamo pa, da v tem primeru za člana nadzornega odbora občine kot uradno osebo veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora izločiti iz vseh postopkov ali razprav znotraj nadzornega odbora, v katerih bi se kakorkoli pojavljala podjetja, povezana z njegovimi družinskimi člani, saj bi se v takem primeru najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-666)

Zaposleni ste v družbi X d.o.o. in niste poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, niti niste neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot 5% udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. V nadaljevanju navajate, da ste predsednik društva. To društvo pa je skupaj še z drugimi društvi ustanovitelj družbe B. Vaša žena je zaposlena v gospodarski družbi D v lasti občine. Poleg redne službe opravlja še funkcijo predsednice nadzornega sveta javnega zavoda E. Funkcijo je prevzela na podlagi imenovanja občinskega sveta. Glede na navedeno v nadaljevanju sprašujete, kakšno izjavo morate posredovati občini, v kateri opravljate funkcijo občinskega svetnika.

Sporočamo vam, da v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali
– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadalje peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka tega člena posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov. Komisija seznam subjektov iz prvega stavka tega odstavka mesečno objavlja na svoji spletni strani.
V skladu z navedenimi zakonskimi določbami morate torej kot občinski svetnik – funkcionar organu (občini), pri katerem opravljate svojo funkcijo sporočiti naslednje podatke:
– svoje ime in priimek,
– enotno matično številko (EMŠO),
– funkcijo, ki jo opravljate,
– podatke o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, za katere v skladu s 35. členom ZIntPK velja omejitev poslovanja,
– podatke, ali je omejitev poslovanja nastopila zaradi udeležbe funkcionarja samega ali njegovega družinskega člana (brez osebnih podatkov družinskih članov) v tem subjektu in
– način udeležbe v poslovnem subjektu oziroma ali je funkcionar oz. njegov družinski član 1) poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali 2) v več kot 5% udeležen v lastništvu, kapitalu ali upravljanju poslovnega subjekta.
Glede na vaše navedbe lahko z gotovostjo trdimo, da nastopijo omejitve oziroma prepoved poslovanja v primeru društva, katerega predsednik (in s tem zakoniti zastopnik) ste; za druge subjekte, ki jih navajate v vašem dopisu, pa v skladu s 35. členom ZIntPK ne veljajo omejitve oziroma prepoved poslovanja v razmerju do organa, pri katerem opravljate funkcijo, če ne vi sami, ne vaša soproga ali drug družinski član v njih ni udeležen na način, določen v 35. členu ZIntPK. Omejitve poslovanja s posameznim subjektom bi nastopile, če bi bili vi npr. (tudi) zakoniti zastopnik družbe B, če bi bila vaša soproga direktorica (poslovodja) v gospodarski družbi D v lasti občine ali javnega zavoda E (zgolj članstvo v nadzornem svetu ne ustvarja omejitev poslovanja; upamo pa, da ste se kot mestni svetnik izločili iz vseh faz odločanja o imenovanju vaše soproge za predsednico nadzornega sveta javnega zavoda – to namreč zahtevajo pravila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov).

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-650)

Ali lahko člani komisij oziroma njihovih družinskih članov (komisija ima nalogo razdelitve sredstev iz proračuna društvom, ki se prijavijo na razpis), ki so hkrati tudi člani društev, ki so se na ta razpis prijavila, kandidirajo oz. pridobivajo sredstva iz tega razpisa?

Če so člani komisij hkrati občinski funkcionarji (to so župani, podžupani in občinski svetniki), je odgovor na vaše vprašanje v celoti razviden iz priloženega Pojasnila o obsegu omejitev poslovanja po spremembi 35. člena ZIntPK, iz katerega boste lahko razbrali, da je poslovanje v smislu dodeljevanja sredstev društvu med občino in tem društvom dovoljeno le, če se občinski funkcionar, ki je hkrati zastopnik društva, v celoti izloči iz postopka podeljevanja občinskih sredstev temu društvu.
Če pa člani komisij niso hkrati tudi občinski funkcionarji, ampak tretje osebe, je treba preveriti, ali imajo v svojstvu članov komisije status uradne osebe skladno z ZIntPK (ZIntPK poleg funkcionarjev kot uradne osebe šteje še uradnike na položaju in druge javne uslužbence, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja). Če so uradne osebe, jih zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ki je definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (komisija opozarja, da za ugotovitev nasprotja interesov skladno z ZIntPK zadostuje že videz, da hkratno opravljanje določenih nalog vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog tega posameznika). Člani razpisnih komisij, ki so uradne osebe, se morajo torej skladno z ZIntPK izločiti iz postopka dodeljevanja sredstev društvu, katerega člani so, saj se v nasprotnem primeru ustvari najmanj videz, da pri razdelitvi sredstev ne odločajo objektivno in nepristransko, ko gre za »njihovo« društvo. Če ima društvo neposrednega konkurenta pri razdeljevanju sredstev, se morajo izločiti tudi iz postopka dodeljevanja sredstev temu konkurentu, če ta vpliva na višino sredstev za njihovo društvo.
Če pa člani razpisnih komisij niso uradne osebe skladno z definicijo iz ZIntPK (kar bo verjetno pravilo), pa komisija meni, da kljub odsotnosti neposredne zakonske zaveze izogibati se nasprotju interesov tudi za te osebe velja, da bi se morale zaradi zmanjševanja korupcijskih tveganj (ko se znajdejo v okoliščinah člana razpisne komisije in hkrati člana društva, ki kandidira za pridobitev sredstev) izločiti iz postopka razdeljevanja sredstev v delu, ki se kakorkoli nanaša na »njihovo« društvo. Glede na to, da člani komisij v konkretnem primeru upravljajo z javnimi sredstvi in so torej zavezani delovati v javnem interesu, komisija meni, da je treba samoizločitev vsake odgovorne osebe v javnem sektorju, ki se znajde v nasprotju interesov, šteti kot etični standard, za katerega je primerno, da se vzpostavi vsaj kot dogovorjeni standard; primerno pa bi bilo, da ga organ tudi predpiše in s tem »uzakoni« v svojem internem aktu.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-600)

Dolgoletni lastnik zemljišča v poslovno-industrijski coni je podjetje, katerega lastnik je član občinskega sveta. Občina želi zaradi širitve industrijske cone to zemljišče zamenjati z drugim zemljiščem, primernejšim za stanovanjsko gradnjo v razmerju 1:1 in z navedenim subjektom skleniti menjalno pogodbo. Glede na dejstvo, da je lastnik zemljišča, ki je predmet menjave, podjetje člana občinskega sveta, komisijo sprašujete ali iz tega naslova izhajajo v smislu ZIntPK kakršnekoli ovire za sklenitev menjalne pogodbe

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da je absolutna omejitev poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot ustanovitelj, podana le v postopkih javnega naročanja, podeljevanja koncesij in javno-zasebnega partnerstva.
Postopek menjave nepremičnin samoupravnih lokalnih skupnosti ne sodi med postopke javnega naročanja, podeljevanja koncesij ali javno-zasebnega partnerstva, za katere velja omejitev poslovanja po prvem odstavku 35. člena ZIntPK, temveč med postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki jih ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, v nadaljevanju ZSPDSLS). 23. člen ZSPDSLS v tretji alinei določa, da se nepremično premoženje države ali samoupravnih lokalnih skupnosti lahko proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe, če gre za menjavo nepremičnin, pod pogojem da se vrednost državnega premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti z zamenjavo ne zmanjša ter da razlika med zamenjanima nepremičninama ni večja od 20%, vendar največ 80.000 EUR, izjemoma je lahko razlika večja, pod pogojem, da se ta razlika prenese v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti.
Ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK po mnenju Komisije omejitev poslovanja pri izvedbi postopka zamenjave zemljišč med občino in subjektom, katerega ustanovitelj je član občinskega sveta, ni podana, kar pomeni, da občina lahko sklene menjalno pogodbo s subjektom občinskega svetnika skladno z določbami ZSPDSLS, pri čemer Komisija v izogib morebitnemu nasprotju interesov svetuje, da se občinski svetnik izloči iz vseh postopkov oziroma faz odločanja občinskega sveta o menjavi nepremičnin, katerih lastnik je (če bo o tem (so)odločal občinski svet, predvsem pa iz postopkov vrednotenja menjanih nepremičnin.

(odgovor z dne 4.7.2011 št. 001-1/2011-590)

Ste redno zaposlen učitelj športne vzgoje v osnovni šoli in hkrati tudi predsednik in odgovorni član športnega društva, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladine na športnem področju. Zanima vas, ali lahko to športno društvo sodeluje z vašo matično šolo, oziroma ali lahko društvo organizira dan dejavnosti (športni dan) na vaši matični šoli. Društvo svoje storitve zaračuna šoli po tržni ceni.

Komisija je pri presoji vašega vprašanja izhajala iz določb ZIntPK o omejitvah poslovanja in nasprotja interesov.
35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. 6. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so funkcionarji. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja vendar njihovi zaposleni (v vašem primeru učitelj v osnovni šoli) nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primeri, v katerih so udeležene osebe iz javnega sektorja, ki niso funkcionarji (oziroma njihovi družinski člani), glede omejitev poslovanja ne zapadejo v sistem prepovedi po ZIntPK. To pomeni, da z vidika ZIntPK ni omejitev, da bi društvo, katerega predsednik ste, za šolo, v kateri ste zaposleni, opravilo storitev organiziranja športnega dne.
Opozarjamo pa, da morate kot javni uslužbenec (uradna oseba) paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Glede na to, da bo društvo šoli zaračunalo svoje storitve, torej v vlogi učitelja na vaši matični šoli ne smete sodelovati v nobeni od faz postopka odločanja o tem, katero društvo bo izbrano za organiziranje dneva dejavnosti oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka izbire izvajalca/društva.

(odgovor z dne 24.3.2012, pod št. 06241-1/2012,150)

Na javni razpis se je prijavil tudi funkcionar občine in v zvezi s tem sprašujete, ali omejitve poslovanja po 35. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije še vedno veljajo.

Občina je določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja dolžna upoštevati. Je pa odgovor na vaše vprašanje odvisen od tega, kdo izvaja postopek dodeljevanja teh pomoči. V kolikor je postopek dodeljevanja pomoči v rokah občine, je za vas relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Ker gre za postopke oziroma t.i. druge načine pridobivanja sredstev – javni razpis (in ne za tiste, vsebovane v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) je posel oziroma pridobitev sredstev dopustna, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot primeru prepovedi poslovanja, to je ničnost pravnega posla). Konkretno to pomeni, da občinski funkcionar v tem primeru ne sme sodelovati pri odločitvi občine glede dodelitve pomoči oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja (od najbolj začetne – oblikovanja razpisnih pogojev do končne – odločitve o izbiri prejemnikov sredstev) o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjene pomoči.
V kolikor pa se omenjeni javni razpis za dodelitev pomoči izvaja na ravni države, pa omejitev za funkcionarja občine ni, ker omejitve poslovanja po ZIntPK veljajo v razmerju organ – funkcionar, ki v tem organu opravlja svojo funkcijo.

(odgovor z dne 23.4.2012, pod št. 06241-1/2012-148)

Občina je objavila razpis za dodeljevanje subvencij, na katerega se je prijavila tudi žena člana občinskega sveta občine in v zvezi s tem sprašujete ali glede na 35. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko nadaljujete z obravnavanjem vloge, ali skladno s tem členom velja prepoved poslovanja za funkcionarje in njihove družinske člane.

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Za vaš primer (razpis) je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Ker gre za postopke oziroma t.i. druge načine pridobivanja sredstev (in ne za tiste, vsebovane v prvem odstavku 35. člena ZIntPK) je posel oziroma pridobitev sredstev dopustna, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla (v nasprotnem primeru nastopijo posledice kot primeru prepovedi poslovanja, to je ničnost pravnega posla). Konkretno to pomeni, da občinski svetnik ne sme sodelovati pri oblikovanju kriterijev razpisa in pri odločitvi občine o tem, ali se bo njegovi ženi odobrila subvencija za najem stanovanjskih kreditov oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi omenjene subvencije. Torej v kolikor se je občinski svetnik dosledno izključeval iz vseh (pred) faz postopka v katerem se odloča o dodelitvi subvencije (in le v tem primeru) občina lahko nadaljuje z obravnavanjem vloge.

(odgovor z dne 23.4.2012, pod št. 06241-1/2012-147)