Arhivi

Ali je lahko član nadzornega odbora občine hkrati tudi član skupščine javnega podjetja, katerega občina je tudi ustanoviteljica.

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Iz povezave te določbe z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS) izhaja, so občinski funkcionarji župan, podžupan in občinski svetniki.
Član nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, prav tako tudi ne član skupščine javnega podjetja, zato ZIntPK hkratnega opravljanja teh dveh dejavnosti oziroma položajev ne prepoveduje. To pa ne pomeni, da takih omejitev ni v drugi zakonodaji – nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine ureja že omenjeni ZLS, ki ga je pristojna tolmačiti Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, zato prosimo da se s svojim vprašanjem obrnete na to službo.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-11)

Ali je župan kot poklicni funkcionar lahko član sveta zasebnega zavoda (kot predstavnik zainteresirane javnosti)? Občina ni ustanoviteljica tega zasebnega zavoda.

Prvi odstavek 27. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Svet zasebnega zavoda je organ upravljanja, iz česar izhaja, da poklicni župan glede na določbo prvega odstavka 27. Člena ZIntPK ne more hkrati opravljati funkcije poklicnega župana in člana sveta zasebnega zavoda.

(odgovor z dne 3.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-10)

Ali je lahko poslanec Državnega zbora hkrati tudi član sveta javnega zavoda?

V smislu 3. člena ZIntPK velja ZIntPK za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Področje nezdružljivosti poslancev z drugimi funkcijami ali dejavnostmi, na katero se nanaša vaše vprašanje, ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), zato se v smislu 3. člena ZIntPK določbe tega zakona o nezdružljivosti funkcij za poslance ne uporabljajo. O opravljanju dodatnih dejavnosti ali del, ki jih opravlja poslanec državnega zbora, odloča v smislu 13. člena ZPos državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa.
Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti ZPos vam predlagamo, da se s svojim vprašanjem obrnete na pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilno Komisijo).
Bi pa v zvezi s tem opozorili, da tudi za poslance veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. To pomeni, da se je poslanec dolžan bodisi (samo)izločiti iz razprav in postopkov v državnem zboru, ki se kakorkoli nanašajo na javni zavod, v katerem deluje kot član sveta zavoda (in torej obstaja možnost, da pri odločanju ne bi bil objektiven in nepristranski, ampak bi deloval v korist tega zavoda), ali pa o svoji povezavi z javnim zavodom obvestiti predstojnika (predsednika državnega zbora) in upoštevati njegovo odločitev glede nadaljnjega sodelovanja v zadevi, ki se nanaša na ta zavod.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012-8)

Ali je lahko podžupan, ki je hkrati tudi občinski svetnik, član sveta območne izpostave Javnega sklada RS?

V kolikor podžupan svojo funkcijo opravlja poklicno in je hkrati občinski svetnik, mora ravnati po prvem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ali političnih strankah. Iz te določbe izhaja, da poklicni podžupan ne more biti hkrati tudi člani v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno, je zanjo relevanten tretji odstavek 27. člena ZIntPK, po katerem prepoved iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka (tudi javnimi skladi) ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS je sprejela Vlada RS, iz česar je mogoče sklepati, da občina ni ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana s tem subjektom – če je temu dejansko tako, je glede na določbe ZIntPK funkcija nepoklicnega podžupana v konkretnem primeru združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.
Če bi opravljal le funkcijo občinskega svetnika (ne pa tudi funkcije podžupana), pa je potrebno ravnati po drugem odstavku 27. člena ZIntPK, ki določa, da nepoklicni funkcionar (občinski svetnik) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prejšnjega odstavka, če po svoji funkciji opravlja neposredni nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke. Občinski svet opravlja neposredni nadzor nad javnimi skladi, katerih ustanoviteljica je občina. Kot že navedeno zgoraj, je Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS sprejela Vlada RS, zato občinski sveti ne morejo opravljati neposrednega nadzora nad delom te institucije oziroma njenih območnih izpostav. To pomeni, da je glede na določbe ZIntPK funkcija občinskega svetnika združljiva s članstvom v svetu območne izpostave Javnega sklada RS.

(odgovor z dne 26.1.2012 , pod spisovno št. 06240-1/2012-7)

Ali gre v primeru, da je predsednik nadzornega odbora občine hkrati tudi predsednik društva, ki od občine prejema proračunska sredstva na podlagi prijave na razpis, za nezdružljivost funkcij oziroma ali je mogoče, da ostane še naprej predsednik nadzornega odbora in predsednik društva in se izloči v primeru nadzora koriščenja občinskih sredstev v društvu.

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Predsednik nadzornega odbora občine po ZIntPK ni funkcionar.
Je pa predsednik nadzornega odbora v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogne morebitnemu nasprotju interesov, se mora predsednik nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na društvo, katerega predsednik je, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora ne opravlja nepristransko in objektivno oziroma da pri tem deluje v korist »svojega« društva.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,6)

Ali so člani nadzornega odbora občine lahko hkrati tudi člani sveta zavoda osnovne šole (svet šole)?

Določbe 26. in 27. člena ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij, se uporabljajo le za funkcionarje, ki so določeni v 6. točki 4. člena ZIntPK – med temi ni članov nadzornega odbora občine, niti članov sveta javnega zavoda, kar pomeni, da ZIntPK ne omejuje hkratnega opravljanja teh dveh dejavnosti. Je pa pri članih nadzornega odbora občine treba ustrezno upoštevati Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), ki določa, da člani nadzornega odbora občine ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Za razlago te ureditve je primarno pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj; Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) pa na tem mestu izraža le svoje neobvezujoče stališče v zvezi s tem. 29. člen Zakona o zavodih (ZZ) določa, da zavod (v vašem primeru osnovno šolo) upravlja svet ali drug kolegijski organ upravljanja. Iz določbe izhaja, da je svet zavoda organ upravljanja, ki ne izvaja poslovodnih opravil zavoda. Poslovodna opravila zavoda v skladu z 31. členom ZZ izvaja direktor zavoda ali drug individualni organ (v vašem primeru ravnatelj osnovne šole). Iz tega izhaja, da se ZLS v delu, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev, ne nanaša na člane sveta zavoda osnovne šole. Za podrobnejša pojasnila v zvezi z ureditvijo v ZLS pa se prosimo obrnite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Komisija je primarno pristojna le za razlago in tolmačenje ZIntPK. Ta zakon, kot rečeno, glede nezdružljivosti položaja člana nadzornega odbora občine in člana sveta javnega zavoda nima določb oziroma omejitev. Če sta ti dejavnosti združljivi tudi ob upoštevanju ZLS, pa nadalje opozarjamo, da je član nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, kar pomeni, da mora biti pozoren na določbe ZIntPK, ki urejajo dolžno izogibanje nasprotja interesov. Institut nasprotja interesov je določen v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem se mora član nadzornega odbora občine, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz odločanja, kadar gre za zadeve, ki se nanašajo na osnovno šolo, v kateri je član nadzornega odbora občine tudi član sveta zavoda osnovne šole.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-963)

Ali je lahko direktor javnega podjetja, ki je v lasti več občin hkrati občinski svetnik? Poudarjate, da so ob spremembah ustanovitvenih aktov ukinili nadzorni svet v javnem podjetju in za nadzor nad podjetjem zadolžili skupščino. Predstavnika občine v skupščino imenuje občinski svet.

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju Komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je konkretna občina.
Glede navedbe v dopisu, da predstavnika v skupščino javnega podjetja, ki opravlja nadzorno funkcijo nad javnim podjetjem, imenuje občinski svet, vas Komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali imenovanja predstavnika skupščine v javnem podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka imenovanja predstavnika občine v skupščino javnega podjetja, katerega zastopnik je.

(odgovor z dne 12.12.2011 št. 001-1/2011-957)

Več občin, Območna obrtna zbornica in Gospodarska zbornica so ustanovile PODJETJE X d.o.o., ki ni nosilec javnega pooblastila in ne izvajalec javne službe. Ali lahko nepoklicna podžupanja ene od občin, ki je ena izmed ustanoviteljic podjetja, nastopi funkcijo direktorice tega podjetja?

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana z drugimi funkcijami ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Glede na navedbe v vašem dopisu, da PODJETJE X d.o.o., ni nosilec javnega pooblastila oziroma ni izvajalec javne službe, funkcija nepoklicne podžupanje po ZIntPK ni nezdružljiva z delom direktorice PODJETJA X d.o.o., se pravi, da nepoklicna podžupanja to delo lahko opravlja. Pri tem poudarjamo, da Komisija ni pristojna za presojo vprašanja, ali je ustanavljanje zasebnih gospodarskih družb, ki ne delujejo v javnem interesu oziroma niso izvajalci javne službe, skladno z Zakonom o lokalni samoupravi oziroma ali to predstavlja dovoljeno dejavnost občine. Za odgovor na to vprašanje je pristojna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (sedaj pristojno ministrstvo).

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-937)

Ali je lahko nepoklicni podžupan občine imenovan v Svet zavoda osnovne šole?

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega podžupana občine ni združljiva s funkcijo člana Sveta zavoda (ki opravlja dejavnost upravljanja in nadzora) osnovne šole, če je občina ustanoviteljsko, lastniško ali finančno povezana s to osnovno šolo (kar predvidevamo, da je).

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-936)

Ali je lahko nepoklicni župan ali podžupan občine član skupščine ali nadzornega sveta gospodarske družbe (d.o.o.), v katero bo občina v obliki stvarnega vložka vložila stanovanja v njeni lasti in v kateri bo razmerje deležev med družbenikoma 50% občina in 50% kapitalska gospodarska družba? Ob tem pojasnjujete, da je gospodarska družba, na katero se nanaša vprašanje, oseba zasebnega prava, ki ne bo nosilec javnega pooblastila niti ne bo izvajalec javne službe, hkrati pa tudi navajate, da je občina s predmetnim subjektom ustanoviteljsko, lastniško oziroma nadzorstveno oziroma finančno povezana, pri čemer nepoklicni župan ali podžupan po svoji funkciji ne bo opravljal neposrednega nadzora nad delom družbe. V primeru, da župan ali podžupan ne sme biti član skupščine ali nadzornega sveta, kdo imenuje predstavnika ustanovitelja (občine) v skupščino in nadzorni svet, ali je to župan ali je to v pristojnosti občinskega sveta? Kdo imenuje predstavnika ustanovitelja v skupščino javnega podjetja (župan ali občinski svet)? Ali je sprejemljiva opcija, da občinski svet v odloku opredeli, da župan ustanoviteljice imenuje s sklepom enega predstavnika, s čimer občinski svet pooblastilo za imenovanje prenese na župana?

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana z drugimi funkcijami ureja 27. člen ZIntPK v tretjem odstavku. Tretji odstavek 27. člena določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Med subjekte, ki so izvzeti iz prepovedi, sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicnega župana ali podžupana ni združljiva s članstvom v organu upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Ob upoštevanju določb ZIntPK je za obstoj nezdružljivosti funkcije nepoklicnega župana ali podžupana s članstvom v nadzornih in upravljavskih organih pravnih oseb zasebnega prava, ki so ustanoviteljsko ali lastniško povezane z občino, v kateri opravlja župan ali podžupan svojo funkcijo, torej odločilnega pomena dejstvo, da je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe. Glede na navedbe v vašem dopisu, da novoustanovljena družba (d.o.o.) kot oseba zasebnega prava, katere soustanoviteljica je občina, ni oziroma ne bo nosilec javnega pooblastila niti ne bo opravljala javne službe, komisija meni, da v takšnem primeru nezdružljivost funkcije nepoklicnega župana ali podžupana s članstvom v nadzornem svetu družbe skladno z določbami ZIntPK ni podana. Pri tem posebej poudarjamo, da komisija ni primarno pristojna za presojo vprašanja, ali je ustanavljanje zasebnih gospodarskih družb, ki ne delujejo v javnem interesu oziroma niso izvajalci javne službe, skladno z Zakonom o lokalni samoupravi oziroma ali to predstavlja dovoljeno dejavnost občine (za odgovor na to vprašanje je pristojna Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj).
Glede članstva nepoklicnega župana ali podžupana v skupščini družbe kot organu, ki izvaja le ustanoviteljske pravice, pa komisija meni, da je to dovoljeno tudi v osebah zasebnega prava, ki so nosilci javnih pooblastil ali opravljajo javno službo.
Za odgovor na vprašanje, kdo imenuje predstavnika ustanovitelja v skupščino družbe, ki opravlja javno službo, komisija ni pristojna, ker tega področja ZIntPK ne ureja. Pri tem bi vas le opozorili na prvi odstavek 73. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS,št. 11/2011-uradno prečiščeno besedilo, ZJF), ki določa, da o ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, odloča občinski svet, če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.

(odgovor z dne 24.11.2011 št. 001-1/2011-917)