Arhivi

Ena izmed občin ima sprejet Pravilnik o dodelitvi denarnih nagrad zlatim maturantom, dijakom in študentom. Ali bi bil lahko glede na veljavno zakonodajo občinski svetnik upravičen do take nagrade?

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Za vaš primer je relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev oziroma posel, sklenjen na podlagi postopka, ki ne pomeni javnega naročanja ali katerekoli oblike javno-zasebnega partnerstva,med občino in njenim funkcionarjem dovoljen, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da občinski svetnik ne sme sodelovati pri odločitvi občine o tem, ali mu bo podelila denarno nagrado oziroma se mora v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi nagrade njemu samemu.

(odgovor z dne 26.1.2012, pod št. 06241-1/2012-17)

Ali lahko glede na določbe 35. člena ZIntPK občinski svetnik občine X ali zasebno podjetje (d.o.o.) njegovega družinskega člana (brata, ki je 100% družbenik in direktor tega podjetja) sklene pogodbo za opravo storitev z javnim zavodom, ki je zavezan k postopkom javnega naročanja in katerega 100% ustanovitelj je občina X.

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročila voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja le med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa ali njegov družinski član poslovodja ali zakoniti zastopnik ali udeležen z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Ob upoštevanju navedenih določb 35. člena ZIntPK za podjetje družinskega člana (brata) občinskega svetnika, ki sklene pogodbo o izvajanju javnega naročila z javnim zavodom, omejitve poslovanja ne veljajo, saj je omejitev poslovanja podana le med občino in poslovnim subjektom, v katerem ima brat člana občinskega sveta ustanovitveni delež oziroma je njen zastopnik. Ob tem pa opozarjamo, da so dovoljene le redne oblike poslovanja, ki so povezane z dejavnostjo javnega zavoda; ni pa dovoljeno zaobiti določb ZIntPK o omejitvah poslovanja na način, da bi podjetje funkcionarjevega družinskega člana z javnim podjetjem sklenilo pogodbo, po kateri bi storitve dejansko opravljalo za občino (in ne za javno podjetje, ki bi bilo v tem primeru torej le posrednik oz. formalni nosilec posla, dejansko pa bi poslovala subjekta, med katerima je poslovanje prepovedano).

(odgovor z dne 4.1.2012 št. 001-1/2011-1000)

Gospodarska družba Y d.o.o. posluje na področju gradbenih del z občino. Eden od direktorjev in prokurist družbe Y d.o.o. g. A je brat podžupana občine. Po podatkih iz Supervizorja je podjetje poslovalo tudi z občino, kar naj bi bilo v neskladju z zakonom. Komisijo prosite za mnenje, ali gre v navedenem primeru za kršitev zakonodaje.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanje koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Med družinske člane štejejo po 7. točki 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.
Ob upoštevanju navedenih določb velja v primeru, ko v postopkih javnega naročanja (naročanja blaga, storitev ali gradenj) nastopa poslovni subjekt, v katerem je družinski član oziroma brat podžupana občine udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, naročnik pa je občina, v kateri opravlja podžupan svojo funkcijo, podana omejitev poslovanja, kar pomeni, da občina kot naročnik v postopkih javnega naročanja ne sme poslovati s poslovnim subjektom, v katerem je brat podžupana te občine udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima po sedmem odstavku istega člena za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
Opozarjamo pa, da je pri tem potrebno paziti tudi na čas, ko so bile sklenjene pogodbe. Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo ZIntPK (torej pred 5.6.2010), so namreč po prehodni določbi 83. člena tega zakona ostale v veljavi do izteka pogodbenega roka (ZPKor, ki je veljal pred ZIntPK, je imel precej milejšo ureditev glede omejitev poslovanja).

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-992)

Član občinskega sveta občine je zaposlen v družbi X d.o.o. V družbi ni udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik niti ni udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Zanima vas, ali lahko navedena družba po predhodno zakonito izvedenem načinu izbire, nastopa kot gradbeni nadzornik pri investicijah, ki jih vodi občina.

ZIntPK v 35. členu določa omejitev poslovanja med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in funkcionarjem ali poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V vašem primeru, ko bi občina sklenila pogodbo o gradbenem nadzoru z družbo, v kateri je član občinskega sveta le redno zaposleni delavec, v tem poslovnem subjektu pa ni udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik niti ni v njem udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, pa omejite poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana.
V zvezi s sklenitvijo javnega naročila oziroma posla med občino kot investitorjem in poslovnim subjektom X d.o.o., pa komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je zaposlen v tem poslovnem subjektu. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali sklepanja posla o izvajanju gradbenega nadzora med občino in gospodarsko družbo, v kateri je zaposlen. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist družbe, v kateri je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, v katerem sodeluje družba oziroma poslovni subjekt, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 23.12.2011 št. 001-1/2011-989)

Ali je v skladu z določbami ZIntPK izplačilo sredstev iz občinskega proračuna, če se sredstva izplačujejo iz proračuna osebi, ki je član delovnega telesa občinskega sveta. Gre za subvencije, ki jih na podlagi javnega razpisa dodeljuje posebna komisija, ki jo imenuje župan. Ta oseba ni član posebne komisije in tudi ni član občinskega sveta, je pa predsednik sveta Krajevne skupnosti kot ožjega dela občine, ki je pravna oseba.

35. člen v prvem in drugem odstavku ureja omejitve poslovanja pri nabavi blaga, storitev in gradenj, javno-zasebnem partnerstvu ali koncesijah oziroma podelitvi posebnih ali izključnih pravic med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju in subjektom, v katerem je funkcionar tega organa udeležen kot poslovodja, zastopnik z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, kot tudi med organom in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom kot fizično osebo, po tretjem odstavku pa ni podane prepovedi poslovanja pri pridobivanju drugih sredstev, kot so sredstva subvencij, če se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.
Ob upoštevanju vaše navedbe, da oseba, ki kandidira za pridobitev subvencije, ni član občinskega sveta, je le predsednik sveta krajevne skupnosti, omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK ne veljajo (ta ureditev se nanaša na funkcionarje, kar predsednik sveta krajevne skupnosti ni). To pomeni, da član delovnega telesa občinskega sveta, ki je hkrati predsednik krajevne skupnosti, ni pa občinski funkcionar, po mnenju komisije lahko pridobi občinska proračunska sredstva iz naslova subvencij, pri čemer pa se mora ta oseba izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz sodelovanja in odločanja v postopku dodeljevanja sredstev kmetijske subvencije pred delovnim telesom občinskega sveta, katerega član je.

(odgovor z dne 19.12.2011 št. 001-1/2011-980)

Župan občine je hkrati 50% lastnik trgovine, ki je pogorela, škoda pa se ocenjuje na 200.000 EUR. V občini je praksa, da ob elementarni ali naravni nesreči občina pomaga z delom sredstev iz občinskih rezerv. Komisijo prosite za mnenje, kaj lahko storite v primeru, ko je oškodovanec po elementarni nesreči istočasno župan, da ne bi kršili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ oziroma organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po tretjem odstavku 35. člena ZIntPK prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz veh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Postopek dodelitve sredstev oziroma finančne pomoči v primeru naravnih oziroma elementarnih nesreč ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med druge načine pridobivanja sredstev, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena ZIntPK.
V vašem primeru, ko gre za dodelitev občinske finančne pomoči županu ali poslovnemu subjektu, katerega solastnik je župan, se je skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK župan dolžan izogniti možnosti za nastanek nasprotja interesov. To stori tako, da se dosledno izloči iz vseh faz predlaganja in odločanja, pa tudi podpisovanja dokumentov o dodelitvi sredstev občinske pomoči njemu ali poslovnemu subjektu, ki je v njegovi solasti. O dodelitvi pomoči temu subjektu mora torej v celoti odločiti nekdo drug (npr. podžupan), župan pa na to odločitev ne sme (formalno ali neformalno) vplivati. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 19.12.2011 št. 001-1/2011-979)

Pred časom ste na občino prejeli vlogo solastnikov večstanovanjskega objekta za odkup 31m2 zemljišča, na katerem se nahajajo parkirni prostori. Med solastniki objekta je v določenem deležu tudi žena župana. Zanima vas, ali občina oziroma župan, kot zakoniti zastopnik občine, lahko sklene posel (proda zemljišče), z omenjenimi solastniki večstanovanjskega objekta.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami prodaje zemljišča, na katerem se nahajajo parkirni prostori ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Prodaja nepremičnin se izvaja na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) in ne gre za postopke iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK ali druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Je pa potrebno paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V primeru posla, ki ga navajate, se bo ustvaril najmanj videz, da so županovi zasebni interesi vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije, zato se mora župan kot zakoniti zastopnik občine izločiti kot udeleženec oziroma podpisnik pogodbe med občino in solastniki večstanovanjskega objekta, med katerimi je tudi njegova soproga, in za izvedbo tega posla v celoti pooblastiti drugo osebo (npr. podžupana). Prav tako se mora župan vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev pogodbe med občino in njegovo soprogo v konkretnem primeru.

(odgovor z dne 20.11.2011 št. 001-1/2011-978)

Ali lahko uradnik, ki je redno zaposlen na občini, opravlja razna dela za isto občino tudi preko svojega podjetja oziroma podjema?

Po 35. členu ZIntPK, ki ureja področje omejitev poslovanja, je prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, podeljevanju koncesij in javno-zasebnega partnerstva podana med naročnikom in subjektom, v katerem je funkcionar naročnika ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja velja tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani, ter tudi za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe.
Kdo so funkcionarji, je določeno v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno s to določbo in ob upoštevanju Zakona o lokalni samoupravi so občinski funkcionarji župan, podžupan in člani občinskega sveta, občinski uradniki pa v to kategorijo ne sodijo. Ker uradnik, ki je redno zaposlen na občini, nima statusa občinskega funkcionarja, zanj torej ne veljajo določbe ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja, pač pa omejitve poslovanja oziroma opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov zanj kot za uradnika ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU). Razlaga oziroma tolmačenje ZJU ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, zato vam svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Na tem mestu prilagamo zgolj izpis 100. člena ZJU:

»100. člen (opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov)
(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku.
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.
(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.«

(odgovor z dne 15.12.2012 št. 001-1/2011-962)

Občina je kot investitor sklenila pogodbo o izvajanju nadzora z gospodarsko družbo, ta pa je za izvedbo nadzora nad investicijo določila osebo, ki je zaposlena v tej družbi in je hkrati tudi član občinskega sveta. Navedena oseba nima lastniškega deleža v družbi in tudi ni zastopnik družbe, s katero je občina sklenila pogodbo. Komisijo sprašujete, ali občinski svetnik lahko opravlja nadzor kot zaposleni v družbi, ki je sklenila pogodbo z investitorjem.

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je v odgovoru, ki vam ga je posredovala dne 1.12.2011 in se nanaša na izvajanje gradbenega nadzora nad občinsko investicijo, v kateri kot investitor nastopa občina, poudarila, da je podana omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK v primeru, ko član občinskega sveta opravlja nadzor nad občinsko investicijo kot fizična oseba, kot samostojni podjetnik ali v imenu poslovnega subjekta, v katerem je udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
V primeru, ki ga izpostavljate in navajate v svojem dopisu, da je občina sklenila pogodbo o izvajanju nadzora s poslovnim subjektom (gospodarsko družbo), v katerem je član občinskega sveta le redno zaposleni delavec, v tem poslovnem subjektu pa ni udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik niti ni udeležen v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, omejitev poslovanja v smislu 35. člena ZIntPK ni podana.
V zvezi s sklenitvijo pogodbe med občino kot investitorjem in poslovnim subjektom (gospodarsko družbo), v katerem je zaposlen član občinskega sveta, pa komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je zaposlen v tem poslovnem subjektu. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali sklepanja posla o izvajanju gradbenega nadzora med občino in gospodarsko družbo, v kateri je zaposlen. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist družbe, v kateri je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla, v katerem sodeluje družba oziroma poslovni subjekt, v katerem je zaposlen.

(odgovor z dne 15.12.2011 št. 001-1/2011-960)

Ali je občinski svetnik lahko nadzorni organ na gradbeni investiciji, ki jo je odobril občinski svet, investitor pa je občina.

ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku 35. člena določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 108/09, v nadaljevanju ZGO) v 30. členu določa, da lahko opravlja gradbeni nadzor v imenu investitorja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje. Po 34. členu ZGO lahko nastopa na trgu kot nadzornik samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec del. Drugi odstavek 75. člena ZGO pa določa, da se šteje, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z nadzornikom sklenil pisno pogodbo o delu.
Glede na navedeno v vašem primeru, ko bi član občinskega sveta želel izvajati gradbeni nadzor, ki šteje med javna naročila storitev s področju gradenj, investitor pa je občina, v kateri opravlja ta funkcionar (član občinskega sveta) svojo funkcijo, velja prepoved poslovanja v smislu 35. člena. To pomeni, da občina kot naročnik po zakonu o javnem naročanju in kot investitor gradbene investicije ne sme sklepati pogodb o izvajanju gradbenega nadzora oziroma poslovati s članom občinskega sveta kot fizično osebo, niti kot samostojnim podjetnikom, pa tudi ne s poslovnim subjektom, v katerem je udeležen član občinskega sveta kot zastopnik ali z več kot pet odstotnim deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(odgovor z dne 2.12.2011 št. 001-1/2011-940)