Navajate, da je v svetu zavoda kot predstavnik staršev tudi občinski svetnik (član večinske koalicije). Vprašanje se vam postavlja glede na drugi odstavek 27. člena zakona. Občina je namreč pomemben sofinancer delovanja zavoda, poslovanje pa kontrolira skozi občinski nadzorni odbor in notranjo revizijo, kar je bilo letos na zahtevo občinske koalicije oboje tudi opravljeno. Glede na to ima dejansko občina štiri predstavnike v svetu zavoda (namesto tri), starši pa samo dva (namesto tri). S tem je vpliv staršev na delovanje zavoda okrnjeno. Omenjeni svetnik želi tudi zasebno finančno poslovati z zavodom. Na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov je nekako dal vedeti, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje. Je to dovoljeno?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko član sveta javnega zavoda (organ upravljanja). Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Glede poslovanja občinskega svetnika z javnim zavodom pojasnjujemo naslednje: ZIntPK ureja le omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (dalje naročnik) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primer, ki ga omenjate v vašem vprašanju ne sodi v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije.
Namigovanje občinskega svetnika na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje je stvar osebne integritete občinskega svetnika. Ravnatelj pa je kot poslovodna oseba javnega zavoda dolžan zagotavljati zakonitost poslovanja javnega zavoda. Subjekti javnega in zasebnega sektorja smo ves čas delovanja dolžni slediti ne samo posameznim zakonskim normam, temveč tudi namenu in ciljem zakonov. ZIntPK stremi h krepitvi integritete, zaupanju v pravni red oziroma pravno državo ter preprečevanju korupcije in v okviru tega tudi k preprečevanju odpravljanja nasprotja interesov. Namen zakona je torej celovito zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti pri preprečevanju korupcije, krepitev transparentnosti in dvig integritete, kar so temeljni pogoji za zakonito, uspešno, pregledno, smotrno in pošteno delovanje države in te cilje moramo zasledovati vsi.

(odgovor z dne 16.3.2012 št. 06240-1/2012,47)