Ali je zaposlovanje ožjih družinskih članov vodstvenih delavcev v javnem zavodu koruptivno dejanje?

Sporočamo vam, da po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) lahko v konkretnem primeru (zaposlovanje družinskih članov vodstvenih delavcev) pride do korupcije v skladu s 1. točko 4. člena ZIntPK, ko so v postopku zaposlitve (izbire kandidata) podane kršitve s področja zaposlovanja v skladu z veljavno zakonodajo ali kršitve dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb v javnem zavodu.
1. točka 4. člena ZIntPK določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Iz navedenega izhaja, da zaposlitev družinskih članov vodstvenih delavcev javnega zavoda, ki je izvedena skladno s predpisi in na podlagi meril, ki zagotavljajo izbor strokovno najbolj usposobljenega kandidata (ne glede na to, da je to družinski član vodstvene osebe zavoda) ni korupcija po 1. točki 4. člena ZIntPK.
V primeru, ko pa postopek zaposlitve ni izveden v skladu s predpisi oziroma pride do izpolnitve elementa korupcije, ki zahteva kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb v javnem zavodu, pa to že pomeni korupcijo v skladu z ZIntPK, saj je drugi element korupcije (korist za določeno osebo) avtomatično izpolnjen z zaposlitvijo mimo predpisov izbrane osebe. Za presojanje, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitve dolžnega ravnanja oziroma do kršitve predpisov, Komisija potrebuje popolnejše podatke.
V konkretnem primeru pa je treba biti pozoren tudi na dolžnost izogibanja nasprotju interesov. Skladno z ZIntPK so namreč tudi poslovodne osebe in javni uslužbenci javnega zavoda uradne oseba po 10. točki 4. člena ZIntPK, kar pomeni, da se morajo izločiti iz vseh dejanj, kjer bi lahko prišlo do nasprotja interesov oziroma bi se ustvaril videz tega nasprotja.
V skladu z 12. točko 4. člena ZIntPK je »nasprotje interesov« opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Določbe ZIntPK o nasprotju interesov ne prepovedujejo zaposlovanja družinskih članov vodstvenih delavcev, temveč je njihov namen zagotoviti, da so postopki izvedeni objektivno in nepristransko. To pomeni, da se mora vodstveni delavec kot uradna oseba izločiti iz vseh postopkov izbire novega kandidata za zaposlitev, če je ta kandidat sorodstveno povezan z uradno osebo (vodstvenim delavcem), saj bi se sicer lahko vsaj ustvaril videz, da vodstveni delavec javnega zavoda ne opravlja svojega dela objektivno in nepristransko; s tem pa bi bili izpolnjeni kriteriji za nasprotje interesov skladno z ZIntPK. Če obstaja verjetnost (ki mora biti verodostojno izkazana z okoliščinami konkretnega primera), da je pri uradnih dejanjih uradnih oseb ostajalo nasprotje interesov, lahko Komisija uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov skladno z 39. členom ZIntPK.

(odgovor z dne 14.7.2011 št. 001-1/2011-625)