Ali gre za nasprotje interesov, če pri javnem naročilu, kot predsednik strokovne komisije sodeluje oseba (javni uslužbenec), ki pri izbranemu ponudniku (visokošolski zavod) opravlja doktorski študij in disertacijo, kot skrbnik okvirnega sporazuma pri ponudniku pa je naveden njegov mentor za opravo doktorske naloge? Javni uslužbenec drugače ni kakorkoli povezan s ponudnikom in z njim poslovno ne sodeluje, razen tega, da pri njem opravlja doktorski študij.

V primeru, ki ga navajate, je potrebno možnost obstoja nasprotja interesov presojati v razmerju med javnim uslužbencem, ki ima po ZIntPK status uradne osebe in je hkrati tudi predsednik strokovne komisije za izvedbo javnega naročila in ponudnikom (visokošolskim zavodom) oziroma njegovim mentorjem, ki je skrbnik okvirnega sporazuma pri ponudniku.
Institut nasprotja interesov je določen v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).
Uradne osebe so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja (10. točka 4. člena ZIntPK).
Komisija ocenjuje, da samo »razmerje« med uradno osebo (javnim uslužbencem) in visokošolskim zavodom, kjer javni uslužbenec opravlja študij, še ne ustvarja okoliščin v katerih bi bilo podano nasprotje interesov, vendar gre po oceni komisije v konkretnem primeru za tesnejšo vez med uradno osebo (javnim uslužbencem) in visokošolskim zavodom. Ta povezava se kaže najmanj v osebnem poznanstvu oziroma osebnih stikih med uradno osebo in njegovim mentorjem (javni uslužbenec pri skrbniku okvirnega sporazuma opravlja doktorsko nalogo), ki je hkrati tudi skrbnik okvirnega sporazuma za račun visokošolskega zavoda, zato se ustvarja najmanj videz, da bi tako razmerje lahko vplivalo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe. Zasebni interes pa bi se lahko izrazil kot premoženjska korist za pravno osebo (visokošolski zavod). Komisija v tovrstnih situacijah priporoča, da se javni uslužbenec kot predsednik komisije izloči iz sodelovanja pri javnem naročilu in se s tem izogne možnosti nastanka nasprotja interesov.

(odgovor z dne 8.11. 2011 št. 001-1/2011-870)