Občina ima namen v letošnjem letu prodajati dve manjši nepremičnini in sicer bo v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin zbirala ponudbe. Zanima vas, ali lahko kot ponudnik (torej morebitni kasnejši kupec, v kolikor bo njegova ponudba najugodnejša) v tem postopku sodeluje tudi (sedanji) občinski svetnik? Ali bi bila s sklenitvijo prodajne pogodbe v tem primeru kršena določila 36. člena ZIntPK? Sami menite, da se prepoved poslovanja nanaša bolj na postopke javnih naročil, ne pa tudi na postopke, ki se peljejo na osnovi Zakona o stvarnem premoženju in torej svetnik v teh postopkih lahko kandidira za nakup nepremičnine.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnin ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri prodajni nepremičnin s strani občine, le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, temveč jih odsvaja. Prodaja nepremičnin se zato ne more presojati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZIntPK, niti na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Mora pa občinski svetnik kot funkcionar pri postopku prodaje nepremičnine paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, naj se posameznik v svojstvu občinskega svetnika izloči iz vseh faz postopka razpisa prodaje nepremičnin, ki ga izvaja občina, oziroma se vzdrži vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek ali pogoje postopka prodaje nepremičnin, za katere je zainteresiran. Če občinski svetnik svoje funkcije v občini ne izrabi zato, da bi si pridobil kakšno prednost v zvezi z nakupom občinske nepremičnine, ni zakonskih ovir, ki bi mu prepovedovale kandidirati na razpisu za nakup nepremičnine.

(odgovor z dne 12.3. 2012, pod št. 06241-1/2012,106)