Ali je z vidika določb ZIntPK kakorkoli sporno, če se na razpis javnega podjetja (podjetje A) prijavi podjetje (podjetje B), katerega direktor je član nadzornega sveta javnega podjetja (podjetja A); ali v primeru, da je podjetje A v določenem delu poslovanja neposredna konkurenca podjetju B, član nadzornega sveta ne more oz. ne sme biti udeležen pri soodločanju oz. pri razpravi glede tistih dejavnosti, ki se nanašajo na del, v katerem sta si podjetji v neposredni konkurenci; in, ali je sporno, če zavod, katerega direktor je predsednik nadzornega sveta javnega podjetja (podjetje A), od tega javnega podjetja dobavlja plin.

Glede na to, da v javnih podjetjih na nobenem nivoju ne delujejo funkcionarji kot jih določa ZIntPK, se določbe tega zakona, ki prepovedujejo poslovanje med organom, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, in podjetji, povezanmi s tem funkcionarjem ali njegovimi družinskimi člani, na nivoju javnih podjetjij ne uporabljajo. Je pa za opisane situacije z vidika določb ZIntPK relevanten institut nasprotja interesov, ki je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljen kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
37. člen ZIntPK predpisuje dolžnost uradne osebe, da mora biti pri opravljanju svojih nalog in službe pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. ZIntPK kot uradne osebe opredeljuje funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence ter poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja, med katere sodijo tudi tudi javna podjetja (10. točka 4. člena).
Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Družinski člani uradne osebe so po določbi 7. točke 4. člena ZIntPK njen zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre (ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu z uradno osebo) ter osebe, ki z uradno osebo živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.).
V skladu z navedenim je zaključiti, da so situacije, kot ste jih opisali v vaših vprašanjih, lahko problematične z vidika nasprotja interesov, zato je pomembno, da osebe (člani poslovodnega in nadzornega organa javnega podjetja), ki se znajdejo v tovrstnih situacijah, ravnajo na način, da se temu nasprotju – dejanskemu ali možnemu – izognejo. To storijo z izločitvijo iz obravnave ali odločanja o zadevah, kjer je izkazano morebitno nasprotje interesov. Konkretno to pomeni, da biti mora član nadzornega sveta javnega zavoda (podjetja A) na nadzornem svetu izločen iz morebitnega odločanja oziroma obravnave zadev, povezanih s projektom, s katerim se je podjetje B, katerega direktor je ta ista oseba, prijavilo na razpis podjetja A. Na isti način je treba ravnati tudi v preostalih dveh primerih.

Podrobnejša razlaga tega instituta je na voljo v Sistemskem načelnem mnenju glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja in Sistemskem načelnem mnenju glede krepitve integritete in omejevanja nasprotja interesov pri delovanju različnih komisij, svetov in delovnih skupin, v katerih sodelujejo posamezniki, ki niso zaposleni v javnem sektorju, ki ju prilagamo temu dopisu, dodatne informacije v zvezi s prakso uporabe ZIntPK pa najdete na spletni strani komisije (http://www.kpk-rs.si).

Odgovor z dne 28.09.2012 št. 06262-1/2012-146