Poklicni župan občine X je član skupščine določenega javnega podjetja, katerega ustanoviteljice so štiri občine. Javno podjetje ima naslednje organe – skupščino, direktorja, svet ustanoviteljev in nadzorni svet. V skladu z družbeno pogodbo, ima skupščina naslednje pristojnosti:sprejme in odloča o spremembah družbene pogodbe; odloča o statusnih spremembah javnega podjetja ter o prenehanju javnega podjetja; odloča o spremembah dejavnosti gospodarske javne službe; odloča o ukrepih za povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala javnega podjetja; odloča o delitvi in prenehanju poslovnih deležev; potrjuje razvojne programe, letne programe in finančne načrte javnega podjetja; odloča o širitvi območja delovanja javnega podjetja; odloča o politiki in elementih oblikovanja cen; odloča o sprejetju letnega poročila, uporabi bilančnega dobička ter kritju zgub; odloča o imenovanju revizorjev; odloča o imenovanju predsednika skupščine; opravlja nadzor nad racionalnim poslovanjem javnega podjetja; preverja uspešnost z vidika realizacije ciljev javnega podjetja; sprejema splošne akte javnega podjetja, ki niso v pristojnosti direktorja in daje mnenje predlogom splošnih aktov, ki jih sprejmejo drugi organi družbe; odloča o drugih zadevah, za katere tako določa zakon, ta odlok ali družbena pogodba. Ali gre za nezdružljivi funkciji?

Poklicni funkcionar je lahko brez omejitev član politične stranke in vseh njenih organov, prav tako lahko brez omejitev opravlja dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v društvih in ustanovah (fundacijah) oziroma v organih teh subjektov, ne sme pa poklicni funkcionar zastopati naslednjih subjektov oziroma biti član organa upravljanja ali nadzora v teh subjektih:
– v gospodarski družbi,
– v gospodarskem interesnem združenju,
– v zadrugi,
– v javnem zavodu,
– v javni agenciji in
– v drugi osebi javnega ali zasebnega prava (z izjemo že omenjenih društev, ustanov in političnih strank).

Navedena prepoved članstva oziroma dejavnosti v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja naštetih subjektov je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom ali institutom.
Za pravilno razumevanje obsega prepovedi dejavnosti zastopanja oziroma članstva v organih opravljanja in nadzora je pomembno poznavanje pojmov zastopanja, upravljanja in nadzora. Teh pojmov ZIntPK za svoje potrebe ne opredeljuje, zato je treba njihovo vsebino črpati iz splošne pravne teorije oziroma predpisov in virov, ki urejajo posamezno vrsto zgoraj naštetih subjektov, pri čemer je pomembno dejstvo, da so zakonske določbe, ki urejajo pristojnosti zastopnikov in organov upravljanja in nadzora pogosto dispozitivne in dajejo prednost aktu o ustanovitvi ali statutu posameznega subjekta, ki lahko pooblastila v zvezi z upravljanjem, nadzorom in zastopanjem uredijo drugače, kot jih predvideva zakon. Pri presoji nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo zastopanja oziroma članstvom v organih upravljanja in nadzora je torej treba izhajati iz dejanskih upravičenj, ki jih ima posameznik ali organ v določenem subjektu javnega ali zasebnega prava.
V konkretnem primeru je lahko sporna pristojnost skupščine, da odloča o politiki in elementih oblikovanja cen, kar bi lahko pomenilo dejavnost upravljanja (vendar je pri tem pomembno tudi, kako se ta pristojnost izvršuje v praksi, o čemer komisija nima podatkov).
Nadalje pa je mogoče ugotoviti, da je ena izmed pristojnosti skupščine, ki izhajajo iz družbene pogodbe, opravljanje nadzora nad racionalnim poslovanjem javnega podjetja. Organi nadzora so tisti organi, ki nadzorujejo poslovanje oziroma vodenje poslov gospodarske družbe oziroma drugega subjekta javnega ali zasebnega prava. Poklicni funkcionarji ne smejo biti člani organov nadzora oziroma nadzornih organov posameznih subjektov javnega ali zasebnega prava (pri čemer je odločilna dejanska pristojnost organa in ne formalno poimenovanje), zaradi česar gre v konkretnem primeru po mnenju komisije za nezdružljivi funkciji.

Odgovor z dne 23.05.2013 št. 06240-1/2013-74