Ali lahko član oziroma predsednik četrtne skupnosti poslovno sodeluje z občino?

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar (npr. občinski svetnik) član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.

Iz 4. odstavka 35. člena tako zgolj izhaja, da četrtna skupnost, ki je pravna oseba, ne sme sklepati poslov (naročati blaga, storitev ali gradenj) s članom sveta četrtne skupnosti, če je član sveta četrtne skupnosti hkrati tudi občinski funkcionar (župan, podžupan ali občinski svetnik) ali če je povezan (npr. kot družinski član) s katerim od funkcionarjev občine, ki morajo morda dati soglasje k sklenitvi pogodbe (v določenih primerih mora skladno z Zakonom o lokalni samoupravi k poslom četrtnih skupnosti namreč dati soglasje župan občine). Če član sveta četrtne skupnosti ni občinski funkcionar (tako kot to velja za konkretni primer) oz. ni družinsko povezan z občinskim funkcionarjem, ki bi moral dati soglasje k pogodbi, prepovedi poslovanja ni.

Odgovor z dne 11.01.2013 št. 06241-1/2013-8