Sprašujete, ali se storjene kršitve 35. člena ZIntPK štejejo za korupcijo oziroma ali spadajo pod definicijo korupcije po 1. točki 4. člena ZIntPK, ter ali se smejo kršitve 35. člena ZIntPK imenovati koruptivna dejanja oziroma korupcija?

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar (občinski svetnik, podžupan, župan), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član (npr. brat) v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet (5%) odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Pogodbe, sklenjene v nasprotju s 35. členom ZIntPK, so skladno z izrecno določbo sedmega odstavka 35. člena ZIntPK, nične.
ZIntPK pa omejitve poslovanja širi tudi na določen čas po tem, ko je funkcionarju prenehala funkcija v organu, ki nastopa kot potencialni naročnik ali sopogodbenik subjekta, s katerim je povezan ta funkcionar.

Kar se tiče korupcije, ZIntPK ta pojem opredeljuje kot vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Za koruptivno ravnanje po ZIntPK morata biti torej izpolnjena dva elementa, in sicer:
1. kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju (npr. kršitev zakona (npr. 35. člena ZIntPK) in drugih podzakonskih aktov, internih aktov itd.) in
2. povod kršitve dolžnega ravnanja je neposredno ali posredno obljubljena, ponujena ali dana oziroma zahtevana, sprejeta ali pričakovana korist za uradno osebo oziroma odgovorno osebo ali za koga drugega.

Pri vseh ravnanjih, ki jih dojemamo kot korupcijo, je tako bistven “koruptivni namen”. O takšnem namenu govorimo, ko je korist obljubljena ali dana z namenom, da bi vzpodbudila ali nagradila kršitev dolžnega ravnanja oziroma ko je korist sprejeta za poplačilo dolžnega ravnanja.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da vsak namerni obid zakona (npr. obid določb ZIntPK o omejitvah poslovanja) lahko izpolnjuje znake korupcije, kot jo opredeljuje ZIntPK, in lahko takšno ravnanje poimenujemo tudi koruptivno ravnanje (primeri: deležniki v postopku poslovanja preučijo vse možnosti, da bi se posel lahko sklenil (sprememba lastništva oziroma odstop funkcionarja) in bi tako lahko prišlo do namernega obida zakonskih določb o omejitvah poslovanja; funkcionar, ki sodeluje v postopku javnega naročanja oziroma ravna na način, ki bi bil v korist njegovemu družinskemu članu oziroma njegovemu podjetju (npr. pridobival informacije na občini ipd.), itd.).

Na tem mestu še opozarjamo, da institut omejitev poslovanja predstavlja ukrep oziroma metodo, primarno preprečevanju korupcije, saj se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo domača javna sredstva in evropska sredstva, namenjena slovenskim subjektom. Pravila omejitev poslovanja so namenjena predvsem temu, da se v vseh faza odločanja o sklenitvi določenega posla ali drugi obliki dodeljevanja javnih sredstev popolnoma oziroma v največji možni meri izločijo formalni in neformalni vplivi funkcionarjev, ki imajo nad sklenitvijo posla zasebni interes. Njihovo neposredno ali posredno poslovanje z javnim sektorjem preko zasebnega prava sistemsko ni primerno in po naravi predstavlja visoko korupcijsko tveganje.

(Odgovor z dne 13.9.2013, št. 06241-1/2013,119)