Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je danes nagovoril vodje slovenskih zdravstvenih zavodov v okviru Šole vodenja v zdravstvu, ki jo organizira Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

Dr. Robert Šumi je udeležence nagovoril na temo vodenja z integriteto in zgledom, s poudarkom na pomenu pomenu osebne in poslovne integritete vodje oziroma posameznika na položaju, etike vodje in profesionalizma.

Na začetku je zbranim predstavil pojem integritete kot skupka vrlin, kot so pravičnost, poštenost, odgovornost, profesionalnost, transparentnost, kot skladnost misli in besed z našimi dejanji in delovanjem v okviru veljavnih norm in veljavnega prava. Izpostavili je ključno vlogo integritete pri krepitvi vladavine prava, ob tem pa je opozoril, da integriteta še vedno pogosto velja za nadstandard. Izpostavil je, da je visoka stopnja integritete ključni element etičnega vodenja in profesionalizma tudi v zdravstvenih zavodih in je temelj trajnostnega razvoja družbeno odgovorne, zaupanja vredne organizacije. Drug koncept, ki mu je namenil posebno pozornost, je vodenje z zgledom, ki ima skupaj z etičnim vodenjem ključno vlogo pri krepitvi integritete na vseh ravneh delovanja organizacije in skupaj z zakonitostjo, strokovnostjo, pogumom in odločnostjo predstavlja profesionalizem.

Razložil je, da pri uveljavljanju zgornjih konceptov osebno odgovornost nosijo nosilci javnih funkcij, ki morajo z dobrim zgledom slediti visoki stopnji integritete. Kot ključno lastnost oseb z visoko stopnjo integritete je osvetlil, da vedno sledijo legalnosti (zakonom) in ne legitimnosti (intimnim prepričanjem, kaj je prav), kadar ti dve nista skladni. V povezavi s tem je prikazal idealno stanje v družbi, ko sta legalnost in legitimnost skladni.

V nadaljevanju so udeleženci šole spoznali statistiko pravnomočnih kršitev integritete uradnih oseb in pomen pravnomočnih kršitev za celotno slovensko družbo. V povezavi s tem integriteta igra, pravi dr. Šumi, še eno ključno vlogo, namreč zmanjšuje razkorak med teorijo in prakso, ko govorimo o nedovoljenih ravnanjih, torej razkorak med tem, k čemur stremimo, in tem, kako dejansko delujemo v praksi.