Vodja Službe za nadzor Komisije Katja Mihelič Sušnik je zaposlenim Inšpektorata RS za infrastrukturo podrobno pojasnila institut integritete in kako naj jo pri svojem delu zagotavljajo inšpektorji. Kot najpogostejšo obliko kršenja integritete je glede na primere iz prakse Komisije izpostavila nedovoljeno vplivanje, čemur sledita privilegiranje in najem odvetniških storitev. Pri tem so najpogostejši kršitelji funkcionarji, med katerimi izstopajo občinski funkcionarji, na drugem mestu pa so med kršitelji poslovodne osebe. Med področji najpogosteje zaznanih kršitev je Mihelič Sušnik izpostavila postopke izbire članov nadzornih svetov in uprav, uradnikov na položaju (npr. postopek uradniškega sveta), zaposlovanja na nivoju vodenja strateških služb družb, direktoratov na državni ravni ter družb in javnih zavodov na lokalni ravni, področje izvajanja javnih naročil in drugih postopkov razdeljevanja javnih sredstev (javni razpisi) ter področje naročanja storitev zunanjih strokovnjakov in svetovalcev (npr. odvetniške storitve). 

Najpogostejše kršitve je orisala s konkretnimi primeri iz prakse. Na koncu je predstavila nekatere sistemske rešitve za ureditev predmetnega področja, kot so vzpostavljena formalna pravila, na primer opredelitev nesprejemljivih ravnanj posameznikov in organizacije (sistem vrednot, etični kodeks, vzpostavitev standardov), vodenje z zgledom, izobraževanja in ozaveščanje, identificiranje tveganj za nastanek kršitev integritete, načrtovanje in izvedba ukrepov za preprečevanje nastanka kršitev integritete, nadzor nad izvajanjem ukrepov, zaznavanje sumov kršitev integritete, odziv na zaznane sume kršitev (vzpostavljen sistem sankcioniranja) ter vzpostavitev dobro delujočega sistema skladnosti poslovanja in integritete.

Vodja Centra za zaščito prijaviteljev na Komisiji Gregor Pirjevec je glede zaščite prijaviteljev in drugih vsebin ZZPri usposabljal približno 70 inšpektorjev Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, ki je eden od 25 organov za zunanje prijave v skladu z ZZPri. Podrobno je predstavil sistem notranjega prijavljanja in obveznost vzpostavitve notranjih prijavnih poti. Osredotočil se je na vlogo in naloge zaupnikov po ZZPri, kot so sprejem in obravnava notranje prijave, varovanje identitete prijavitelja, komunikacija s prijaviteljem, celovito informiranje prijavitelja o zaščitnih ter podpornih ukrepih in drugih pravnih možnostih (brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za primer izgube službe, psihološka podpora …), izdaja potrdila o vloženi prijavi oziroma zagotovitev dokazila iz postopka s prijavo, izvedba preizkusa in obravnave notranje prijavo v skladu z ZZPri in notranjim aktom zavezanca, izdelava poročila, podaja predloga ukrepov za odpravo kršitev in obvestilo vodstvu zavezanca. 

Med ukrepi, ki jih ZZPri predvideva za kršenje zakonskih določil glede vzpostavitve prijavnih poti in drugih določil s področja zaščite prijaviteljev, je opozoril na globe za primere, ko zavezanec ne vzpostavo notranje prijave poti, in za lažje prekrške, kot so ugotavljanje identitete prijavitelja, posrednika ali povezane osebe ter grožnja ali poskusi izvedbe povračilnega ukrepa. Te so 1.000 do 6.000 evrov za pravne osebe in 300 do 2.000 evrov za odgovorne osebe, za prijavitelja, ki naklepno prijavi neresnične informacije, pa od 400 do 1.200 evrov. Sankcije za težje prekrške, med katere sodijo na primer izvedba povračilnega ukrepa in razkritje identitete prijavitelja, posrednika ali povezane osebe, pa so za pravne osebe globa v višini od 3.000 do 60.000 evrov, za odgovorne osebe pa od 500 do 2.500 evrov.