Med področji javnega naročanja, ki so najbolj izpostavljena tveganjem, ki se nanašajo neposredno na institute ZIntPK, je izpostavila nevključitev protikorupcijske klavzule v posle v primerih evidenčnih naročil, nepridobitev izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, nezaznavanje daril uradnih oseb in posledično umanjkanje poročanja seznamov daril, neporočanje ter pomanjkljivo poročanje zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, neporočanje o izvedenih ukrepih za izvajanje načrtov integritete, tveganje lobiranja in nezakonitega ter neetičnega vplivanja v postopkih javnega naročanja ter tveganje nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb.

V nadaljevanju je Mihelič Sušnikova predstavila še tveganja za nastanek korupcije in kršitve integritete posameznikov. Med njimi so tveganja, ki izhajajo iz neenake obravnave ponudnikov, prirejanja meril in kriterijev, tveganje sledljivosti in transparentnosti, tveganja pri ugotavljanju potreb in spremljanja stanja nabav artiklov in njihovih zalog, tveganja pravilnosti in zakonitosti izbranega postopka, tveganje drobljenja javnih naročil, neusklajenost internih pravilnikov z veljavno zakonodajo, nezadostno znanje odgovornih za javno naročanje, tveganje vpliva zunanjih svetovalcev na vsebino javnega naročila, tveganje nastanka okoliščin nasprotja interesov v povezavi z zunanjimi svetovalci in ponudniki ter podobno.

Niz tveganj je zaključila s splošnim priporočilom za upravljanje z njimi – tj. vzpostavitev mehanizmov za zaznavanje in upravljanje z morebitnimi korupcijskimi tveganji, učinkovit interni nadzor skladnosti ravnanj zaposlenih, ki delajo na področju razpisov, ter vzpostavitev notranje poti za prijavo neetičnih/nezakonitih zahtev in ravnanj zaposlenih oziroma ponudnikov.