V tokratnem prispevku, ki je del rubrike Izpostavljeno majskega KPK VESTniKa, se tako poglabljamo v pomen in koristi vsebin, ki spodbujajo inovativne pristope k reševanju izzivov javne uprave, za študente, strokovno javnost, javno upravo in nenazadnje družbo kot celoto. Iščemo odgovore na vprašanje, zakaj je zgodnje vključevanje tematik, kot so etika, integriteta in transparentnost, v izobraževalne procese pomembno za prihodnost javne uprave.

Intervju je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Vabljeni k naročnini nanj!

Dogodek "Uprava gre v pravo smer" se je uveljavil kot pomemben korak pri spodbujanju dialoga o javni upravi. Kako je prišlo do ideje za ta projekt, kakšni so njegovi glavni cilji in kako ga vi doživljate?

Dogodek Uprava gre v pravo smer je nastal iz potrebe in želje Fakultete za upravo, javnih uslužbencev in študentov FU, da bi študentje FU ob pomoči izkušenih mentorjev (visokošolski učiteljev) naslovili aktualne izzive v javni upravi/javnem sektorju in oblikovali oziroma predlagali inovativne rešitve zanje. Uprava gre v pravo smer je ena od temeljih aktivnosti skupine za prenos znanja na FU, v sklopu katere smo začeli spodbujati ustvarjalnost in inovativnost pri naših študentih. Lahko bi rekli, da deluje kot "mini hekaton" s ciljem prepoznavanja in reševanja izzivov javnega sektorja z različnih zornih kotov naših študentov.

Namen dogodka je vsako leto v okviru aktualne tematike (npr. kako spodbudi izmenjavo Erasmus, digitalna preobremenjenost, participacija mladih v javnih upravi ipd.) v sodelovanju z organizacijami javne uprave in zaposlenimi v javni upravi spodbuditi naše študente k reševanju konkretnega problema z metodo oblikovalskega razmišljanja. Študentje najprej spoznajo izziv iz opisa organizacije javne uprave, nato generirajo ideje za njegovo reševanje in nazadnje predstavijo svoje glavne rešitve. Pri izvedbi dogodka je pomembno veliko pozornosti nameniti vzpostavitvi sproščenega okolja, v katerem lahko vsi predlagajo še tako »nore« ideje, rešitve, predloge, poglede, razmišljanja in jih tudi predstavijo. Vse predstavljene ideje oceni komisija, ki na koncu tudi določi zmagovalno ekipo. Delavnica zasleduje več ciljev, in sicer: ustvarjalno reševanje konkretnih problemov, učenje metode oblikovalskega razmišljanja, razvijanje posameznikove ustvarjalnosti in mreženje med študenti.

Vodenje, organizacijo in izvedbo dogodka Uprava gre v pravo smer sem prevzela leta 2019, česar sem bila zelo vesela, saj sem preučevala ustvarjalnost in inovativnost tako na magisteriju kot tudi doktoratu in še vedno sta ustvarjalnost in inovativnost »moji prvi ljubezni« tako pedagoško kot tudi raziskovalno. Sama neskončno uživam, saj vidim, kako se med dogodkom našim študentom spremeni miselnost iz »ne zmorem / to je težko in za upravo ni pomoči« v »o, imam ustvarjalno rešitev in uprava je dejansko lahko super«.

Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost teh dogodkov za študente in širšo strokovno javnost?

Dodane vrednost tovrstnih dogodkov na žalost ne moremo izmeriti takoj po dogodku, navadno je vidna čez čas oziroma ko študentje, ki so bili na dogodkih, kot je Uprava gre v pravo smer, dobijo na svojih delovnih mestih priložnost, da začnejo podajati ustvarjalne ideje oziroma dejansko implementirajo inovativne rešitve v javnem ali pa tudi zasebnem sektorju. Prepričana sem, da je marsikatera ideja nastala v javnem sektorju ravno zaradi dogodka Uprava gre v pravo smer, saj se je skozi leta tega dogodka udeležilo že 124 študentov. Strokovna javnost pridobi vpogled v razmišljanje študentov in bodočih zaposlenih v javnem sektorju. Na žalost je zelo težko širiti ideje študentov med vso strokovno javnost, saj uprava nekako ne deluje tako »privlačno«, sploh pa ne »inovativno« kot zasebni sektor, pa vendar menim, da temu ni tako. Zdi se mi zelo pomembno, da se vsi državljani zavedamo, da so ključ do učinkovite javne uprave ravno inovativni mladi kadri oziroma naši študentje, ki so bodoči zaposleni v javnem sektorju. Navadno je organizacija, s katero sodelujemo na dogodku Uprava gre v pravo smer, zelo zadovoljna z idejami študentov in jih dejansko uporabi pri svojem delu.

Pri predmetih Inovacije v javnem sektorju ter Management kreativnosti in inovativnosti v javnem sektorju, katerih nosilka ste, študenti iščejo rešitve za realne probleme. Kakšne rešitve pričakujete pri letošnjem izzivu Integriteta javnega sektorja v očeh mladih: krepitev integritete in preprečevanje korupcije? Ker je nekaj sodelovanj že za nami, kako ocenjujete prve rezultate in predstavitve rešitev?

Na FU sem na podiplomskem študiju nosilka predmetov Inovacije v javnem sektorju ter Management kreativnosti in inovativnosti v javnem sektorju, pri katerih poskušamo s študenti priti do pravih inovativnih rešitev za realne probleme javnih organizacij. Namen predmetov je, da študentje sami, s pomočjo empatije, prepoznajo konkreten problem in pridejo do takšne stopnje rešitev, da jih organizacije le še implementirajo v svoje delovanje. Opažam, da vsako leto študentje podajajo čedalje bolj digitalne rešitve, in mislim, da bo tudi pri letošnjem izzivu »Integriteta javnega sektorja v očeh mladih: krepitev integritete in preprečevanje korupcije« tako. Zelo bi bila presenečena, če bi oziroma bodo študentje predstavljali ideje, ki niso vsaj delno povezane z digitalizacijo.

Vsako leto me študentje navdušijo s svojimi rešitvami in me vedno znova preseneti, kako vsaka skupina isti problem reši drugače oziroma poda svojo unikatno, inovativno rešitev. Pri vsaki ideji svojih študentov vidim zelo pozitivne vidike, ki bi lahko Komisiji pomagale pri preprečevanju korupcije in spodbujanju integrirate vseh zaposlenih. Nekaterih predstavitev sicer še nismo izvedli, vendarle sta me do zdaj najbolj navdušili predstavitvi aplikacija za žvižgače (vsestranska pomoč in podpora žvižgačem) in realne študije primerov Komisije, ki bi jih z veseljem tudi sama uporabljala pri svojem pedagoškem delu tako na dodiplomskem kot tudi magistrskem študiju.

Kako ocenjujete sodelovanje s Komisijo? Kako pomembno je, da se o integriteti in etiki začne razpravljati že v izobraževalnem procesu ter da v svoje predmete in dogodke vključujete teme, kot so integriteta, transparentnost in odgovornost? Kakšne koristi opažate pri vključevanju praktičnih vidikov etike in integritete v študijski proces?

Sodelovanje s Komisijo je odlično, učinkovito in profesionalno, pa vendarle smo uspeli vzpostaviti sproščeno vzdušje in varno okolje, ki sta ključ do najboljših inovativnih idej študentov. Zelo pomembno je, da se na vsaki stopnji izobraževanja od osnovne šole pa do doktorata pri predmetih ne samo razpravlja, ampak tudi uči o integriteti, transparentnosti in odgovornosti posameznika in skupine. Vzgoja o etičnih vrednotah (poštenost, pravičnost in odgovornost) omogoča mladim ponotranjiti »pravi etični kompas«, ki jim bo pomagal pri sprejemanju odločitev tudi v kompleksnejših situacijah tako pri svojem delu kot tudi v zasebnem življenju. Pri samem študijskem procesu je seveda ključno, da vključujemo praktične vidike etike in integritete, saj lahko študente le tako pripravimo na »realni« svet, v katerem se posameznik velikokrat sooča z etičnimi dilemami, in bodo tako bolje opremljeni za odgovorno ravnanje. Prav tako praktični vidiki etike in integritete v pedagoškem procesu omogočajo, da skupaj s študenti soustvarjamo kulturo integritete v javnem sektorju, kjer so etična načela norma in ne le izjema. Tako študentje razvijejo višjo stopnjo zaupanja v javne organizacije in so bolj pripravljeni prispevati k izboljšanju javnega sektorja, namesto da ga pasivno kritizirajo.

Kako definirate integriteto v kontekstu javnega sektorja in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanjo v javni upravi? Kako bi po vašem mnenju lahko še bolj poudarili njen pomen pri mladih in jo še bolj okrepili?

Kot etično vedenje posameznika, se pravi, da posameznik pri delu deluje v skladu s poslovno etiko, osebnimi etičnimi načeli, zakonodajo in seveda v dobro države oziroma v javnem interesu in ne v osebno korist. Menim, da je za visoko stopnjo integritete v javnem sektorju zelo pomembno zavedanje uslužbencev javnega sektorja, da delujejo v korist državljanov in da bi moralo biti glavno vodilo vseh javnih uslužbencev »delam le tisto, kar je najboljše za državljane«. Tako bi imeli javni uslužbenci visoko prosocialno motivacijo, ki je ključna za visoko stopnjo delovne učinkovitosti in inovativnosti. Za visoko ali pa vsaj zadovoljivo stopnjo integritete so zelo pomembni grajenje kulture integritete javnega sektorja preko izobraževanja zaposlenih in vodenja z zgledom ter seveda nadzor in transparentnost vseh postopkov.

Čeprav se nam zdi, da je pri mladih drugače, saj prihaja na trg dela generacija Z, ki ima svoje značilnosti in je drugačna od generacije Y ali X, menim, da se generacijo Z da »pridobiti na svojo stran« predvsem z dobro argumentacijo. Pri predavanjih opažam, da generacija Z ne sledi »avtomatsko« podanim navodilom, ampak si želi argumentacijo in sodelovanje pri odločitvah. Sklepam, da bi pri mladih najbolj okrepili integriteto z vodenjem z zgledom in etično klimo v organizaciji, saj če bodo mladi zaznali, da ugled in napredovanja v družbi oziroma organizaciji temeljita na poštenju in ne na vezah ali goljufijah, bodo prevzeli tak način obnašanja in razmišljanja. Ključno pa je, da že pred zaposlitvijo mladih preko šolskega sistema na vseh nivojih ter dogodkov, kot je bil na primer Uprava gre v pravo smer 2025, spodbujamo njihovo aktivno državljansko participacijo, in sicer z razumevanjem vloge javnih institucij ter pomena njihove transparentnosti in posledic nepreglednosti delovanja javnega sektorja.

Korupcija je pogosto povezana z nezadostnim nadzorom ter pomanjkanjem integritete in transparentnosti. Katere konkretne ukrepe bi kot strokovnjakinja s področja javnega sektorja - in tudi nekdo, ki deluje znotraj njega - predlagali za izboljšanje stanja?

Zelo dobro, vendar kompleksno vprašanje, saj bi za izboljšanje trenutnega stanja potrebovali tako kulturne, sistemske, zakonodaje kot tudi organizacijske spremembe. Sem strokovnjakinja za področje managementa v javnem sektorju, tako se bo tudi moj odgovor navezoval bolj na managersko-organizacijske predloge za boljšo transparentnost in višjo stopnjo integritete zaposlenih v javnem sektorju. Vse se začne pri posamezniku in na tem mestu bi rada še enkrat poudarila, da brez zavedanja javnih uslužbencev, da služimo državljanom, ne bo šlo. Le če se bomo javni uslužbenci zavedali, da potrebe in želje državljanov lahko zadovoljimo, če delamo učinkovito, inovativno in transparentno, bodo tudi državljani začeli doživljati javne uslužbence kot osebe, ki delamo v njihovo dobro. Posledično tudi ne bi potrebovali kakšnih posebnih sistemov nadzora v javnih institucijah, ki bi lahko škodovali fleksibilnosti in inovativnosti javnih institucij. Etično vedenje mora postani »normalen« način delovanja in obnašanje zaposlenih v javnih institucijah. Etično vedenje najbolje spodbudimo z vodenjem z zgledom, kar pomeni, da moramo že pri izbiri kandidatov za vodstvene funkcije izvajati »etično« zaposlovanje, se pravi izvajati postopke zaposlovanja pošteno, pregledno, nepristransko in usmerjeno v javni interes. Če na vodstveni položaj zaposlimo posameznika z visokimi etičnimi standardi, je bolj verjetno, da bo le-ta z dobrimi in poštenimi dejanji krepil etično klimo v organizaciji in bil zgled vsem svojim podrejenim.

Se vam zdi, da mladi danes razumejo tveganja korupcije in njen vpliv na družbo? Imate kakšen nasvet za študente, ki bi želeli nadaljevati kariero v javnem sektorju in prispevati k njegovi integriteti?

Mladi seveda prepoznajo korupcijo in se je čedalje bolje zavedajo, saj živimo v dobi hitro dostopnih informacij, družbenih omrežji in medijske izpostavljenosti odmevnih primerov. Vendar se ne zavedajo, kako koruptivno dejanje vpliva na njihovo življenje, in ga ne dojemajo kot neposredne grožnje svoji prihodnosti, še posebej, če se koruptivno dejanje ni zgodilo v njihovi neposredni okolici. Zato tudi, ko zaznajo koruptivno dejanje, ostanejo pasivni. Zelo pomembno je, da kot družba pomagamo mladim razumeti, kako so stvari povezane med seboj. Sama kot visokošolska učiteljica pri svojih managerskih predmetih v javnem sektorju poučujem tudi etično slepoto, etične dileme v javnem sektorju in managersko etično odločanje v javnem sektorju ter s praktičnimi primeri študentom podam vpogled, kako etično vedenje nekega občinskega svetnika lahko vpliva na njihovo prihodnost - na primer na zdravstvo, dostopnost do štipendij, dela ali stanovanj in podobno. Pri reševanju študij primera o managerskem etičnem odločanju navadno študentje doživijo ta »aha« moment, ko se začnejo zavedati, da ima koruptivno dejanje lahko takojšnje posledice tudi zanje. Prav tako se mi zdi gostovanje namestnice predsednika Komisije Tine Divjak pri predmetih, katerih nosilka sem, odlična izkušnja za študente FU, saj so poglobili svoje znanje z odličnimi praktičnimi primeri in njihovo razlago. Moj nasvet mladim oziroma vsem zaposlenim, ki se ga tudi sama držim, je zlato pravilo »ravnaj, sodeluj, komuniciraj z drugimi, kot bi si želeli, da bi ravnali, sodelovali in komunicirali s tabo«. Na ta način, sem prepričana, bi prišli do višje stopnje integritete v javnem sektorju.